Poslanci iz prav vseh poslanskih skupin, razen SDS, so podprli postopek začetka vpisa. Še pomembnejše pa je bilo sprejetje dveh amandmajev, ki bosta poleg načelnega stališča, da je voda pomembna dobrina, še bolj zamejila možnosti izkoriščanja vodnih virov pri nas. Toda kaj spremembe pomenijo v praksi?
Profimedia
Slovenija bo na tem področju postala ena izmed vodilnih držav, ki bo lahko za zgled drugim.
Amandmaja Združene levice sta bila sprejeta tudi na njihovo presenečenje. V njiju je določeno, da podeljevanje koncesij za rabo pitne vode in oskrbo prebivalstva ni dovoljeno, razen če gre za javna podjetja. Namen tovrstnega določila je bil, da se podjetjem onemogoči kovanje dobičkov na račun rabe vodnih virov in oskrbe prebivalstva z vodo.
Zamejitev interesov korporacij
Z drugim amandmajem pa so sprejeli ustavitev nadaljnjega podeljevanja koncesij v te namene in pripravo ustreznih zakonskih ukrepov za uskladitev obstoječih koncesij z ustavo. Obenem so sprejeli dodatek, da se posebej prouči omejevanje izrabe vodnih virov v pijačni industriji na takšen način, da bo oskrba s pitno vodo prvenstveno namenjena prebivalcem. S tem se je želelo doseči, da bi v primeru pomanjkanja vode najprej poskrbeli za ljudi. Iz tujine so namreč že znani primeri, ko prebivalstvu zaradi suše primanjkuje vode, korporacije pa mimo tega črpajo velike zaloge vodnih virov. Slovenija bo tako na tem področju postala ena izmed vodilnih držav, ki bo lahko za zgled drugim državam.
Aktivnosti se morajo nadaljevati
Kot pravi Golubović, je zapis v Ustavo pomemben, ker bomo tako na najvišji pravni ravni zaščitili vodne vire.
Za komentar, kaj spremembe pomenijo, smo poprosili tudi nekdanjega poslanca Braneta Golubovića, ki je že v prejšnjem sklicu želel doseči zapis pravice do pitne vode v ustavo, zdaj pa deluje v okviru iniciative Za Slovenijo in svobodo, ki je zbrala več kot 56 tisoč podpisov za zapis vode v ustavo. »V civilni iniciativi smo zadovoljni, da je državni zbor naredil prvi korak k spremembi ustave s potrebno večino, a se zavedamo, da bo treba v poletnih mesecih odpraviti še zadnje dileme glede predloga spremembe ustave ter odgovoriti na nekatera še odprta vprašanja. Pomembno je, da se aktivnosti usklajevanja med politiko in stroko (pravno in vodarsko) ter civilno družbo nadaljujejo, saj bomo le tako prišli do učinkovitega predloga, ki bo sprejet jeseni,« je povedal Brane Golubović.
Zavzemajo se za kvote
Golubović je zadovoljen tudi s sprejetimi amandmaji, saj konkretizirajo določila in pri oskrbi s pitno vodo dajejo prednost prebivalstvu. Kot pravi, je treba poskrbeti tudi za naše zanamce, zato v civilni iniciativi menijo, da bi morala vlada pristojnim službam naložiti sprejem kvot, ki bi določale, koliko pitne vode se lahko načrpa iz podzemnih vodonosnikov, ne da bi pri tem ogrozili zaloge podtalnice. Zavzemajo se tudi za začasno ustavitev podeljevanja koncesij, dokler ne ugotovijo natančno količin, ki se lahko načrpajo na leto. Že obstoječim koncesionarjem pa bi naložili, da se jim omeji črpanje, v kolikor bo zaradi njega ogrožena preskrba prebivalstva s pitno vodo. Ker bo pravica do vode ustavna kategorija, bodo do nje lažje prišli tudi kraji, ki do zdaj niso imeli primerne oskrbe s pitno vodo.
Ustava ni vsemogočna
Kot pravi Golubović, je zapis v ustavo pomemben, ker bo tako mnogo težje uvesti spremembe, ki bi omogočali privatizacijo vodnih virov, že ob prihodnji finančni krizi ali kakšnem drugem dogodku. Ustava ni podrejena mednarodnim pogodbam in direktivam, zato je zapis toliko bolj pomemben. »Treba se je zavedati, da tudi ustava ni vsemogočna. Največje varstvo naših voda bomo dosegli samo z zavedanjem vsakega od nas, kako pomembna je voda in naš odnos do nje. V tem primeru nam vodnih virov in upravljanja z vodami ne bo mogel nihče vzeti,« je zaključil Golubovič.
