Novice Svet24

Mali Vid je ob rojstvu tehtal zgolj 725 gramov in meril 35 centimetrov. Njegov bratec dvojček je bitko za življenje žal izgubil že po komaj 14 dneh. Prav tako je imel Vid ogromno zdravstvenih težav. Še v času, ko se je moral kot majhno bitjece šele privajati na kruti svet zunaj maternice, je imel poškodbe možganov, ki so seveda pustile trajne posledice.

Humanitarni tek časopisa Svet24 in Radia Aktual bo potekal 10. septembra v Piranu:

tekli bomo za družine in njihove otroke, ki si zaslužijo našo pozornost, naklonjenost in seveda tudi pomoč. Tek bo združen z dnevom nordijske hoje, dodatno ga bomo popestrili še s cici tekom za najmlajše.

Dodatno je moral prestati kar tri operacije oči, od katerih sta bili dve žal neuspešni in ena uspešna. »Na desno oko danes ne vidi nič, z levim pa zaznava svetlobo in močne kontraste, kot sta rdeča in rumena barva. Zaradi naglušnosti ima tudi polžkov vsadek. Na eno uho sploh ne sliši, na drugega pa bolj malo. Srečo imamo, da se odziva in je na tem področju vedno bolje,« pove Metka Tonc, Vidova mamica. Vid je izredno živahen otrok, in čeprav ima že dobra štiri leta, še ne sedi samostojno. Od novembra lani pa ima še epilepsijo.

Tisoči kilometrov in evrov

Da bi njegov razvoj karseda napredoval, z njegovo mamico obiskujeta različne terapije. V Portorož hodita k surdopedagogu, v Ljubljano k tiflopedagogu, na delovno in nevrofizioterapijo, ki jo plačuje zdravstvo, hodita v Postojno, samoplačniško pa enkrat tedensko še na zasebno nevrofizioterapijo. Dodatne obravnave imata v Soči ter na Stari Gori, kjer je Vid deležen strnjene obravnave. Več kot jasno je, da morata za Vidov napredek mesečno nabrati več sto, celo več tisoč kilometrov, kar dodatno obremenjuje družinski proračun mamice samohranilke.

Zaradi vseh Vidovih težav je komunikacija z njim izredno otežena. Naglušnost in težave z govorom onemogočajo dobro sporazumevanje, pravi Metka: »Le s težavo točno vem, kdaj je lačen, utrujen ali si želi česa drugega. Počasi tudi sama dojemam, kakšne so njegove želje, na podlagi različnih kretenj, ki jih ima. Ne le da verjamem, ampak vem, da bo sčasoma vse veliko lažje, čeprav se pri nas vse šteje v mini korakih, merjenih bolj z drobtinicami. A vsaka dodatna drobtinica za nas pomeni velik uspeh.«

Strumno proti ciljem

svet24

Na desno oko danes ne vidi nič, z levim pa zaznava svetlobo in močne kontraste.

Metka je izredno pozitivna oseba, ki ne mara tarnanja. In če ne tarna ona, zakaj bi kdo drug? »Odločna sem glede napredka Vidovega razvoja. Vedela sem, da ga bomo lahko naučili jesti, in to nam je uspelo. Čeprav je bil začetek izredno težak v smislu prehoda s stekleničke na žlico, s pasirane hrane na jogurte, z jogurtov na pretlačeno hrano, kjer je šlo vedno bolj po principu dve žlici v usta, štiri ven, sem vztrajala in dosegla, kar sem želela. Dosegla bom tudi to, da bo Vid nekoč govoril in hodil. To ne pomeni, da bo vse brezhibno, a bo. Vid kaže veliko veselja do gibanja in želje po hoji, kar mi seveda samo daje neko dodatno energijo. Cilje bomo dosegali z majhnimi koraki.«

Kot rečeno, se Vidov razvoj, predvsem njegova hoja, spodbuja na nevrofizioterapijah. »Medtem ko se je še maja lani na podlahteh premikal bolj ali manj le vzvratno, naprej pa le, če se mu je 'ponesrečilo', je kmalu začel stegovati roke, zdaj pa se že plazi po vseh štirih. Najprej se je plazil kot zajček, nato tako, kot se plazijo majhni otroci. Poleg plazenja mu je nato uspelo vzdigovanje na kolena, kjer seveda najde oporo, najsi bo to stol, kavč ali pa jaz. Največji uspeh pa je seveda hoja ob opori, a čisto počasi. Tako, kot pri Vidu seveda vse tudi poteka,« zadovoljna in polna optimizma pripoveduje Metka.

svet24

Vid je izredno živahen otrok, in čeprav ima že dobra štiri leta, še ne sedi samostojno.

Vsak evro pride prav

Vid se bo septembra vključil v razvojni oddelek vrtca v Vipavi, kar bo družini iz Ilirske Bistrice le še dodatno povečalo ne le potnih stroškov, temveč tudi čas, porabljen za vse potrebne poti na račun Vidovega razvojnega napredka. »Še vedno si želim biti aktivna, zato sem se odločila, da hodim v službo, Vidu omogočim vrtec tako, kot ga omogočimo ostalim otrokom, obenem pa hčeri Žani posvetim še nekaj več časa, saj bo septembra prvič prestopila šolski prag,« doda Metka.

Finančno breme je torej veliko. Metki in Vidu so že pomagali preko dobrodelnega koncerta in z zbiranjem denarja, ki so ga omogočili s pomočjo Tednika in zveze prijateljev mladine. »Vsak evro je prišel prav in pomoč je resnično dobrodošla. Prej si dejansko nisem mogla privoščiti nikakršnih dodatnih terapij, da ne govorimo o plačilu potnih stroškov,« hvaležno pove Metka. Enako bo dobrodošla pomoč vseh tekačev, ki se boste udeležili Humanitarnega teka Sveta24 in Radia Aktual, ki se bo 10. septembra odvijal v Piranu.

Komaj že čakamo, da se vsi skupaj ponovno zberemo na enem mestu ter se v večstoglavi množici sporazumevamo z nasmehi in veselimi pozdravi. Vsak, ki je že doživel srečanje z družinami z otroki s posebnimi potrebami, je lahko videl, da je to eden najbolj veselih in čustvenih dogodkov v njihovem življenju. Tisti, ki tega še niste doživeli, imate drugi vikend v septembru enkratno priložnost.

svet24