Zahteve malega gospodarstva, ki se nanašajo na administrativno razbremenitev, so po pojasnilih finančnega ministra Dušana Mramorja uresničljive - jih preučujejo in jim skušajo iti s spremembami zakonov nasproti. Zahteve po znižanju ali odpravi določenih davkov pa so v trenutnem stanju vsaj do leta 2020 lahko samo želja.
Ni možnosti za zniževanje davkov
Ob tem je ocenil, da je država skozi krizo zelo slabo prišla. "Ker smo ekonomsko politiko pred krizo peljali čisto narobe. Pregreli smo gospodarstvo, se izjemno zadolžili, izjemno povečali plačevanje obresti - država plačuje skoraj tri odstotke BDP obresti," je dejal minister na forumu obrti in podjetništva, ki poteka na Bledu.
Največji problem je primanjkljaj, ki ga moramo odpraviti do leta 2020. V razmerah, ko moramo znižati primanjkljaj, ne moremo hkrati zniževati davkov. "Ni nobene možnosti. Ni čarovnika, ki bi lahko hkrati zmanjševal primanjkljaj in še zniževal davke," je izpostavil.
Razume jih, ne bo pa zniževal davkov
"V teh razmerah pa razumemo gospodarstvo," je dejal in spomnil, da so se v socialnem sporazumu zavezali, da davkov ne bodo zviševali in da bodo skupaj z gospodarstvom pogledali, ali je možno, da s prestrukturiranjem davkov postanemo bolj konkurenčni.
Spomnil je, da so z vsemi delodajalskimi skupinami imeli več pogovorov, večina se je strinjala s tem, da je treba izvesti davčno prestrukturiranje. "Ker podjetja veliko več pridobijo, če se ta boljši kadri davčno razbremenijo, kot pa izgubijo, če se na drugi strani do določene mere izjemno nizke obdavčenje dobička nekoliko poviša," je dodal.
Po njegovih besedah bodo zdaj pripravili končni predlog za Ekonomsko-socialni svet in tudi za koalicijo. Davčno prestrukturiranje v višini 100 milijonov evrov, ki bo razbremenilo bolj produktivne kadre in tiste, ki jih bodo podjetja želela nadgraditi, bo nadomeščeno z bolj učinkovitim upravljanjem države (40 milijonov evrov), medtem ko naj bi zvišanje davka na dobiček prineslo 60 milijonov evrov. "Druge možnosti ni," je poudaril.
Kaj ostane majhnim?
Na očitek malega gospodarstva, da mu davčno prestrukturiranje ne bo ničesar prineslo, pa je Mramor odgovoril, da je 55 milijonov evrov namenjenih za znižanje davčne obremenitve dohodnine po dohodninski lestvici, 45 milijonov evrov za znižanje obdavčitve nagrade za poslovno uspešnost (do 70 odstotkov povprečne plače).
Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) Branko Meh je medtem ob robu razprave v okviru foruma malega gospodarstva izrazil razočaranje nad Mramorjevo oceno, da so njihove zahteve po znižanju davkov lahko le želje.
"Obrtniki in podjetniki delujemo v gospodarstvu, polnimo državno blagajno in bomo vedno na vlado naslavljali zahteve. Ker ne mislimo prosjačiti, moledovati, kaj nam bo vlada dala, ampak zahtevamo, da se neke stvari uredijo, če polnimo državno blagajno," je poudaril.
Meh je ob tem spomnil, da OZS vsako leto pripravi okoli 100 zahtev, letos jih je 113. Od teh so jih izpostavili 10, za katere želijo, da jim vlada prisluhne in tako ustvari boljše pogoje za poslovanje na slovenskem trgu, za krepitev konkurenčnosti in lažje zaposlovanje.
