Na seji mestnega sveta tudi o davku na dež Na 16. seji mestnega sveta Mestne občine Maribor (danes ob 16. uri v dvorani generala Rudolfa Maistra) bodo svetniki v drugi obravnavi odločali o Odloku o načinu opravljanja LGJS odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Na dnevnem redu je 12 točk in gradivi za širitev dnevnega reda.
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske vode v Mestni občini Maribor, ki je številnim znan kot davek na dež, je spet »aktualen«.
NEUSTAVNO DEJANJE
Predsednik Liste za pravičnost in razvoj (LPR) Stojan Auer je na včerajšnji novinarski konferenci poudaril, da uvedbi tega davka močno nasprotujejo, saj gre za neustavno dejanje župana Fištravca in podjetja Nigrad. »Šesti člen zakona o javnih financah predlagatelju gradiva točno določa, da mora pri tako pomembnem odloku projektirati posledice financ za naslednja tri leta. Med drugim tudi, kaj bo to pomenilo za občane. In glede na to, da nam tega niso podali, odlok pa ne vsebuje nobenega pravnega temelja, kot to zahteva tudi občinski poslovnik, odlok po naši oceni ni zakonit. Svetniki ga niti ne bi smeli obravnavati,« je pojasnil Auer.
Dodal je, da jim je glede deževnice uspelo na državni ravni prepričati zakonodajalca, da je spremenil dikcijo v državni uredbi, ki je od decembra lani bistveno drugačna kot tista izpred štirih let. »Ta ne obravnava več padavinskih voda in občini daje možnost, da o načinu vpeljevanja sama odloča, hkrati pa jim daje možnost posebnega dela. To je, da do sto kvadratnih metrov ni obvezna javna služba. In vse to so naši predlagatelji gradiv, kot kaže, pozabili oziroma preprosto izključili in še naprej gredo 'z glavo skozi zid',« je dejal Auer.
ZAŠČITILI BODO LJUDI
Sogovornik tudi ne razume, zakaj je namesto mestne uprave ravno podjetje Nigrad tisto, ki jim na mestnem svetu razlaga pomembnost tega odloka. »To je tako, kot da bi v državni zbor prišel Dars, ko se sprejema zakon o avtocestah. Tega ni nikjer na svetu,« meni Auer in o Nigradu nadaljuje: »Po naših informacijah se ubadajo z velikimi finančnimi težavami. Skozi hčerinske družbe javnih podjetij pa naj bi izginilo že več kot dva milijona evrov. Vse to kaže na dejstvo, da nihče ne odgovarja, kje konča denar od občanov, ki ga vestno plačujejo, številni pa tega ne bodo zmogli več. Mi denimo plačujemo Nigrad trikrat več, kot plačujemo pitno vodo, ne vemo pa, na kakšen način denar porabljajo. V takšnem primeru pa smo v LPR dolžni zaščititi tiste, ki v Mariboru več ne morejo plačevati tako visokih položnic.« Auer je kot primer omenil svojo mater, ki ima 500 evrov mesečne pokojnine. Živi v bloku, zanjo, kot tudi za številne druge, pa bi to pomenilo skoraj 80 evrov več obveznosti na leto kot doslej.
POD PRAGOM REVŠČINE
Auer še pravi, da za stanje kanalizacije ni kriv nihče drug kot tisti, ki sedijo na odgovornih mestih in so tudi dobro plačani. »Čeprav so položnice plačevali in niso obnovili niti enega metra kanalizacije, kaj šele da bi kaj gradili, je spet krivda na nekom drugem. Tam je treba iskati vzroke in morda terjati tudi kakšno odškodninsko tožbo. Da pa bodo zdaj obremenili občane kar tako, z novimi dajatvami – v LPR tega ne bomo dovolili. Želimo si samo transparentnosti. V Mariboru imamo skoraj 50 tisoč ljudi, ki živijo pod pragom revščine, nekateri gospodje pa so na politični osnovi dobili dobre službe in plačana mesta. Njim skoraj sto evrov res ne pomeni ničesar, marsikomu pa veliko,« je pojasnil Auer.
V LPR bodo v primeru, da svetniki tovrstni odlok na današnji seji mestnega sveta vendarle sprejmejo, »pozvali občane, tiste, ki to želijo, da nas pooblastijo, da jih lahko zastopamo v 'boju' nezakonitega pobiranja denarja. Na osnovi Gursove slike, ne da bi imeli evidenco, katera streha odvaja padavinsko vodo v kanalizacijo in s katere se steka v posamezne posode ali odvaja v greznico, to ne gre oziroma je skregano z vsako logiko.«
