Oziroma tisti, ki potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih potrebah. Denimo so nezmožni samostojnega gibanja, hranjenja, oblačenja, skrbi za osebno higieno … Do dodatka lahko pristopajo upravičenci ali njihovi skrbniki, s podpisano zahtevo za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Predlog za sprožitev postopka lahko poda tudi osebni zdravnik, ki na podlagi zdravstvene dokumentacije in pregleda pacienta pripravi potrebno dokumentacijo. Opozorimo naj, da je za dokumentacijo običajno treba plačati. Odločilno besedo o znesku in (ne)upravičenosti pa ima v nadaljevanju ZPIZ, na podlagi mnenja invalidske komisije. Pridobljena pomoč je nepovratna, zato ne bremeni starostnikovih nepremičnin, kot to velja, ko za bivanje v domu doplačuje občina.
Preverimo cene
Cene za osnovne dejavnosti v javnih zavodih in pri zasebnikih s koncesijo so praviloma podobne. Te morajo biti namreč oblikovane v skladu s predpisano metodologijo, ki jo določijo pristojni organi domov. Zanje pa morajo pridobiti soglasje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Kaj se (do)plača?
Pri nadstandardnih storitvah je zadeva drugačna, te določajo ponudniki sami, domovom pa je zakonsko dovoljeno opravljati tržno dejavnost, in sredstva iz tega naslova naj bi namenili izboljšanju pogojev za izvajanje njihove osnovne dejavnosti. Cene pa se razlikujejo tudi glede na vrsto namestitve (število postelj v sobi, apartma, kopalnica, stranišče, dodatna oprema) ter zdravstveno stanje stanovalca.
