Vprašanju, kako rešiti zmedo zaradi številnih Romov, prijavljenih na istem naslovu, ki jo občutijo predvsem na pošti, pa tudi druge službe, denimo zdravstvena ali policija, se v zadnjem času bolj posvečajo v Zvezi Romov za Dolenjsko.
ZAČASNE ŠTEVILKE?
Omenjena Zveza je na drugem pogovoru na to temo v ospredje postavila začasne hišne številke v novomeških romskih naseljih. Z njimi bi lahko po mnenju predsednika zveze Bogdana Mikliča uredili veliko zmešnjavo, ki nastane, ko kdo išče Roma, ta pa ima stalno bivališče prijavljeno na naslovu Brezje 12 ali Resslova 7b, kjer sicer domuje Center za socialno delo Novo mesto. Na prvem naslovu je po besedah Mihelce Lakner z Uprave enote Novo mesto prijavljenih kar 318 ljudi, na drugem pa, kot je dejal Polde Jevšek s Centra za socialno delo, še 101, od tega je 64 Romov.
ZAČASNIH ŠTEVILK NI
Iskanje rešitev pozdravljajo na Pošti Slovenije, kjer si nadvse želijo ureditve zadeve. A kot je poudaril Franci Bačar z novomeške območne geodetske uprave, začasnih hišnih številk zakonodaja ne pozna. Pojasnil je, da lahko številke dobijo le objekti, ki res obstajajo in so vpisani v kataster, četudi nimajo uporabnega dovoljenja ali niso legalizirani.
NASELJA SO NA TUJEM
Romska naselja imajo še eno posebnost – večinoma stojijo na tujih zemljiščih, tako da je, je poudaril Bačar, za pridobitev hišnih številk nujno sodelovanje lastnikov, v primeru Žabjaka je to v večinskem delu država.
»Ključno je, da lastnik soglaša, da se objekti vpišejo v kataster. Ulica Žabjak že obstaja, a je za zdaj še brez hišnih številk. A tudi pridobitev številk je začasna rešitev,« je dejal. Da se novomeška občina že ukvarja s projektom celovitega urejanja Žabjaka, je poudaril Janez Doltar.
Zveza Romov za Dolenjsko se je obvezala, da bo vse skupaj peljala naprej, glede stroškov vpisa računajo na pomoč novomeške občine. Vprašanje pa je, koliko si sami Romi res želijo teh hišnih številk.
