Na specializiranem državnem tožilstvu so za Delo potrdili, da so na pristojno sodišče podali "predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj zoper eno fizično osebo zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po prvem odstavku 257. člena KZ-1", za kar je predvidena kazen do enega leta zapora. Da gre za Bratuškovo, je za časnik potrdil tudi njen pooblaščenec Aleksander Čeferin, ki je do tožilstva kritičen.
Po Čeferinovem mnenju gre za lov na čarovnice
Kot je pojasnil, tožilstvo Bratuškovi očita pridobitev nepremoženjske koristi, "ki naj bi bila, ne boste verjeli, pridobitev položaja kandidata za člana komisije EU. Ni jasno, kakšno korist imaš od tega, če si kandidat". Po Čeferinovem mnenju gre ponovno za "lov na čarovnice, za kriminaliziranje politikov kar počez, na to pa med drugim kaže dejstvo, da tožilstvo predlaga zaslišanje tudi predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika vlade Mira Cerarja, in sicer o 'njunih aktivnostih in o stikih med njima ter Bratuškovo in Jean-Claudom Junckerjem'".
Kakšni so bili stiki z Junckerjem
Tožilstvo bi Pahorja in Cerarja po podatkih Dela rado povprašalo predvsem o stikih Bratuškove z Junckerjem, saj da sta imela oba več telefonskih pogovorov s predsednikom Evropske komisije, v katerih je ta izrazil željo in prosil za podporo, da bi Slovenija za evropsko komisarko predlagala ravno Bratuškovo. Junckerja vsaj za zdaj menda (še) ni med predlaganimi pričami.
Kriminalisti so pred letom dni opravili hišne preiskave pri Bratuškovi doma, v prostorih stranke ZaAB v državnem zboru, na sedežu stranke in na vladi. Po mnenju Bratuškove so bile hišne preiskave popolnoma nepotrebne. Julija lani je nato Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo proti Bratuškovi, ki ji očitajo zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic pri njeni kandidaturi za evropsko komisarko. NPU je preiskavo sicer začel oktobra 2014 na podlagi pisne prijave fizične osebe.
Samokandidaturo Bratuškove je preiskovala tudi protikorupcijska komisija (KPK) in ugotovila, da je nekdanja premierka pri postopku izbire kandidata za evropskega komisarja ravnala v nasprotju interesov. Bratuškova je nato sprožila upravni spor zaradi posega v temeljne človekove pravice in svoboščine.
Upravno sodišče je februarja letos odpravilo akt KPK, ki se je nanašal na njeno kandidaturo, in navedlo, da je šlo za arbitrarno in samovoljno odločitev komisije, v več fazah postopka pa da se je zgodil poseg v ustavne pravice Bratuškove. Predsednik KPK Boris Štefanec je napovedal pritožbo.
