Večnamenska ladja Slovenske vojske (SV) Triglav se je po petmesečnem sodelovanju v mednarodni misiji v južnem Sredozemlju danes vrnila v koprsko pristanišče. Člani slovenskega kontingenta so v tem času v Sredozemlju rešili ali podprli reševanje več kot tisoč prebežnikov. V SV delovanje slovenskega kontingenta ocenjujejo kot izjemno uspešno.
Mitja Volčanšek / STA
Ponos slovenske mornarice - bojna ladja Triglav.
Sodelovanje Triglava v misiji Evropske unije Navfor Med - Sophia je bilo sprva načrtovano za obdobje treh mesecev, a jih je poveljnik misije zaprosil za podaljšanje, kar je odobrila tudi slovenska vlada, je danes medijem pojasnil poročnik bojne ladje Andrej Pečar.
Mitja Volčanšek / STA
Misijo je Pečar ocenil za uspešno. Osnovna naloga je bila preprečevanje tihotapljenja ljudi na morju, posredno pa so izvajali tudi reševanja. V petih mesecih so prepluli 12.000 navtičnim milj, na območju, ki jim je bilo dodeljeno, so imeli 58 operativnih dni na morju, pri tem so izvedli devet reševanj, od tega tri samostojna. Tako so rešili 1072 ljudi, od katerih so jih več kot 500 vkrcali na sam krov Triglava.
Zadovoljen je tudi poveljnik združenega operativnega centra SV, polkovnik Klemen Medja. "Prve delne analize kažejo na izjemno uspešno delovanje tega kontingenta in lahko rečem, da je ta zmogljivost slovenske vojske dokazala, da lahko uspešno deluje v takih oblikah misije," je ocenil.
Kot je dodal Pečar, so bili pred misijo pomisleki, ker je Triglav relativno majhna ladja. "Majhnost se je izkazala za prednost, predvsem pri izvajanju patruljiranja in izvidništva. Veliko kasneje te opazijo, veliko bolj se lahko približaš sumljivemu plovilu, ne da bi bil opažen. Hitri smo bili, reagirali smo takoj na vsak ukaz, tako da smo se izkazali za pomemben del te misije," je poudaril.
Mitja Volčanšek / STA
"Če je bil kdaj koli pri kom kakšen dvom o tem, da je lahko majhnost ladje na taki misiji problematična, se je dokazalo zdaj s tem ravno obratno," je pristavil Medja. To dokazuje tudi pohvala poveljnika operacije Sophia kot tudi prošnja za podaljšanje misije.
Največ prebežnikov je bilo iz Nigerije in Sirije, med težjimi situacijami pa je Pečar navedel, da so morali vkrcati tudi po 120 ljudi naenkrat. Celoten postopek varnostnega pregleda prebežnikov so tudi snemali. Tudi s pomočjo njihovih posnetkov so uvedli postopke proti trem domnevnim tihotapcem.
Poleg posadke na krovu Triglava je v luki v italijanski Augusti delovalo še pet članov nacionalnega podpornega elementa, k celotnemu, 49-članskemu slovenskemu kontingentu pa je treba prišteti še tri pripadnike v poveljstvu v Rimu in štiri pripadnike na poveljniški ladji, ki nadaljujejo misijo.
Kot je pojasnil Medja, tako posadka kot ladja zdaj potrebujeta operativni premor. Odločitve o terminu ponovne napotitve, ki je v pristojnosti vlade, še ni, običajno pa postopek pred napotitvijo traja okoli pol leta.
Mitja Volčanšek / STA
Mitja Volčanšek / STA
