Kot je po seji vlade povedala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, je bil s prihodom vlaka z migranti včeraj ob 22. uri vstop dovoljen le tistim, ki želijo azil v Avstriji ali Nemčiji. Na seji je sicer vlado seznanila s podobnimi ukrepi, ki jih je sprejela Avstrija in s katerimi jo je seznanila avstrijska kolegica Johanna Mikl-Leitner.
Omenjeni ukrep po besedah ministrice vključuje tudi intenzivno varovanje zunanje schengenske meje izven mejnih prehodov, torej na zeleni meji, saj lahko glede na izkušnje iz preteklosti migrante pričakujejo tudi tam.
Povedala je še, da je Slovenija o ukrepih že obvestila Hrvaško in druge države na t. i. zahodnobalkanski poti. "Sedaj je preuranjeno napovedovati, kako bo reagirala Hrvaška, bomo počakali, ko bo ukrep stopil v prakso," je odgovorila na vprašanje, ali bo Hrvaška sprejela migrante, ki jih bo Slovenija po uveljavitvi novega ukrepa zavrnila.
Ministrica sicer upa, da bo nova hrvaška vlada "vendarle bolj konstruktivno pristopila k reševanju migrantskega problema". Kot je dejala, pričakuje sodelovanje s Hrvaško in spoštovanje vseh dogovorov, ne želi si "politike informacijske blokade, ki smo jo doživeli v preteklosti".
Na vprašanje, kaj bo s tistimi, ki bi želeli zaprositi za azil v Sloveniji, je odgovorila, da novi ukrep ne pomeni, da se s tem prejudicirajo postopki za pridobitev mednarodne zaščite. Zatrdila je, da bo Slovenija vse svoje obveznosti s tega področja še naprej izpolnjevala. Glede tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev, da bi zaprosili za azil, pa je pojasnila, da je "v tem trenutku preuranjeno dajati dokončne odgovore".
O konkretnih postopkih naj bi bilo znanega več v petek, ko bo imel novinarsko konferenco državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic.
V nasprotju z Ženevsko konvencijo
Glede 13 migrantov, ki jih je Avstrija v sredo zavrnila na Šentilju, je pojasnila, da so ti po ponovnem postopku registracije že ali pa še bodo danes odšli v Avstrijo. V Slovenijo je sicer danes do 18. ure vstopilo 900 migrantov. Letos jih je tako v državo vstopilo že 43.541. Slovenijo je medtem danes zapustilo 1148 migrantov.
Glede kvote beguncev, ki jo je v sredo naznanila Avstrija, pa je po besedah ministrice iz medijskih zapisov razvidno tudi, da na Dunaju še preverjajo, ali so sploh zakonite oz. ustavne glede na to, da je pravica do mednarodne zaščite temeljna pravica begunskega prava in v tem trenutku ni pravne podlage za omejitev števila prosilcev za mednarodno zaščito. Ob tem je pojasnila, da Slovenija o zgornji meji sprejemanja migrantov za zdaj še ne govori. Je pa že današnji ukrep po njenih besedah "vsekakor naravnan odvračalno in omejevalno".
Pravni strokovnjak Saša Zagorc z ljubljanske pravne fakultete je sicer ocenil, da je vnaprejšnje določanje števila sprejetih prosilcev za azil v nasprotju z Ženevsko konvencijo. Države imajo namreč mednarodno obveznost, da ne smejo zavrniti obravnave nikogar, ki zaprosi za azil, zlasti če mu s tem grozi možnost, da bo vrnjen v državo izvora.
Avstrijski kancler Werner Faymann je včeraj dejal, da gre pri napovedanih kvotah za "okvirno vrednost". Kaj se bo zgodilo, ko bo zgornja meja prekoračena, pa je pustil odprto in dejal, da so glede tega za izvedensko mnenje zaprosili dva strokovnjaka. V skladu z v sredo na begunskem vrhu na Dunaju dogovorjeno zgornjo mejo naj bi Avstrija letos sprejela 37.500 prosilcev za azil, do sredine leta 2019 pa skupno 127.500.
Tudi Makedonija, Srbija in Hrvaška za enak ukrep
Po tej odločitvi so se za enak ukrep kot Slovenija - torej dovolitev vstopa le beguncem, ki želijo azil v Avstriji ali Nemčiji - odločile tudi Makedonija, Srbija in Hrvaška. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić, ki opravlja tekoče posle, je na novinarski konferenci v Zagrebu potrdil, da bodo na meji s Srbijo v državo dovolili le beguncem, ki bodo želeli zaprositi za azil v Avstriji ali Nemčiji. Srbija sicer ta ukrep izvaja že od srede.
Ostojić je še povedal, je na Hrvaško danes z vlakom iz Srbije prišlo nekaj več kot 900 ljudi, podobno kot v sredo. Novo pravilo, da bodo begunci in migranti morali poleg imena, priimka in državljanstva navesti tudi državo, v kateri nameravajo zaprositi za azil, pa ni v skladu z mednarodno zakonodajo, je poudaril, a dodal, da se ga bodo kljub temu kot tranzitna država za begunce držali.
Makedonija, ki je v sredo po odločitvi Dunaja za kvote, ki sicer še ni v veljavi, mejo z Grčijo zaprla, od danes na mejnem prehodu Gevgelija v državo spušča le migrante, ki nameravajo za azil zaprositi v Avstriji ali Nemčiji. Migranti morajo sicer biti samo iz Iraka, Afganistana ali Sirije, saj ostale že nekaj časa zavračajo. Zatrditi morajo tudi, da ne bodo ostali v Makedoniji.
Grška policija je sporočila, da bo vse migrante na meji, ki prihajajo iz držav, kot so Pakistan, Alžirija in Maroko, poslala nazaj v Atene.
