Novice Svet24

Reuters

Kot je dejala Mikl-Leitnerjeva, mora Avstrija sprejeti ukrepe za primer, da bi se razmere zaostrile. V preteklih dneh so po njenih besedah opazili, da posamezne skupine beguncev postajajo vse bolj nestrpne in se obnašajo vse bolj agresivno.

"Gre za to, da omogočimo urejen, nadzorovan vstop," je pojasnila in dodala, da je že v torek ob obisku v Špiljah naročila načrte za "posebne gradbene ukrepe". Kot je poudarila takrat, ne gre za postavitev ograje od Madžarske do Slovenije, temveč za ureditev urejenega prestopa večjega števila ljudi.

Kot se je izvedelo kasneje iz sporočila za javnost, naj bi se gradbeni ukrepi nanašali na "utrjene, tehnične pregrade več kilometrov levo in desno od mejnih prehodov", katerih namen je poskrbeti za boljši nadzor nad razmerami.

Spomnimo, da je včeraj predsednik bavarske deželne vlade Horst Seehofer zagrozil, da bi lahko 1. novembra tudi Bavarska samoiniciativno zaprla mejo z Avstrijo.

Toda uradni Berlin je drugačnega mnenja."Ne verjamemo, da je sedanjo begunsko krizo, s katero se sooča Evropa, mogoče rešiti z gradnjo ograj ali zidov," je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert."Problem lahko rešimo samo, če bomo kot Evropa zavzeli enako stališče, če bomo delovali skupaj (...) če bomo to nalogo videli kot skupno," je še dejal.

Reuters

Erjavec ne verjame v ustavitev dotoka migrantov

Oglasil se je tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Prvi mož slovenskih upokojencev ugotavlja, da se bruseljski dogovor očitno spoštuje, a težko ocenjuje, ali bo šlo na meji brez tehničnih preprek, saj ne verjame v zmanjšanje dotoka migrantov v prihodnjih dneh. Vse bo odvisno tudi od odtoka migrantov, Šentilj je kritična točka, je Erjavec opozoril pred zasedanjem sveta za nacionalno varnost.

Šentilj je kritičen zato, ker je Avstrija precej polna, izpostavlja pa še nezadovoljstvo med Avstrijo in Bavarsko. Slednja namreč nasprotuje še nadaljnjemu prihodu migrantov, kar lahko po Erjavčevih navedbah povzroči še večje težave tudi za nas.