V društvu Behar, ki ohranja kulturno in jezikovno tradicijo Bošnjakov na slovenski Obali, skrbijo za izobraževanje mladih.Trudijo se, da spoznajo pomembnosti čilima in simboliko skritih motivov v bošnjaški kulturni dediščini.
V društvu Behar so poslikali največjo čilim steno v Sloveniji. Dolga je 16 in visoka 1,8 metra. Pisana stena je svojevrstna atrakcija.
Čilim oziroma preproga velja za najbolj prepoznavni bosansko-hercegovski izdelek, ki ga izdelujejo ročno iz volne. Zaradi izredno natančnih vzorcev, ki so jih izdelovale le nadarjene ženske, velja za pravo umetnino. Koprski beharci so v zadnjih petih mesecih organizirali delavnice, s katerimi so prisotni spoznali simbole in osnove izdelave čilima.
Projekt Eko Etno Avlija ali dvorišče je v teh dneh doživel svoj vrhunec: "Skupaj smo zbirali rabljene zamaške, majice, zgoščenke, pnevmatike, obrabljene lake za nohte in vrvi. Pripravili smo 44 srečanj, od tega štiri raziskovalno-izobraževalne narave, največ zgodovinsko-ustvarjalnih, niso pa manjkali niti delavnice ročnih in likovnih del ter filmski večer," pojasni Dijana Harčević Ćatić, članica društva. Na zaključnem druženju so izdelali največjo in hkrati verjetno edino čilim steno v Sloveniji. Največ navdušenja pa je pritegnil čilim iz zamaškov: "Uporabili smo 3168 zamaškov. Izkoristili smo tudi drug odpadni material. Skledice z etnovzorci smo poslikali s starimi laki za nohte, iz že rabljenih oblačil pa smo ustvarili nove vezenine."
Aktivnosti društva so usmerjene k predstavljanju kulturne dediščine preko plesa, glasbe, jezika, ročnih dejavnosti in športa. Z namenom združevanja in povezovanja ljudi. Vsak čilim je zgodba zase, ta iz zamaškov pa ima zagotovo v ozadju zgodbo druženja.