Možnosti prepovedi gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji doslej ni bilo. Slovenija ima sicer zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami, ki je zelo konservativen in zaradi majhnosti Slovenije državo že zdaj ščiti pred tovrstno pridelavo.
Zakon omogoča dve vrsti zaščite - izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki ga odobrijo na evropski ravni, ali prepoved njihove pridelave. To možnost članicam EU daje letos sprejeta evropska direktiva, je spomnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tanja Strniša.
"V EU je področje gensko spremenjenih organizmov zelo občutljivo, saj pridelava in promet z njimi odpirata številna vprašanja, zato večina članic, vključno s Slovenijo, ne podpira odobritve novih gensko spremenjenih organizmov za gojenje ali dajanje na trg, prav tako ne podpira gojenja gensko spremenjenih rastlin na svojem ozemlju," je povedala Strniša.
Izključitev Slovenije iz dovoljenja za pridelavo je možno doseči v fazi pridobivanja soglasja na Evropski agenciji za varnost hrane, če država ta rok zamudi ali si premisli, pa je možna prepoved, kar je nekoliko bolj zapleten proces. Obe možnosti imata sicer enak učinek.
Vesna Vervega iz SMC je spomnila, da predstavlja zakon korak naprej pri uresničevanju cilja iz resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, to je prepoved gojenja gensko spremenjenih rastlin.
Navedla je tudi nekaj razlogov v korist sprejemu zakona - splošno javno mnenje o gensko spremenjenih organizmih je odklonilno, obstaja potencialno tveganje za zdravje zaradi slabo raziskanih negativnih učinkov, njihova pridelava pa podpira slabo kmetijsko prakso, "ki v imenu znanosti in multinacionalk ustvarja dobiček".
Zvonko Lah (SDS) je dejal, da je skrajni čas za sprejem zakona. Opozoril je, da je slovensko kmetijstvo zaradi svoje majhnosti in naravnih danosti še toliko bolj občutljivo za vnos gensko spremenjenih organizmov. "Zaskrbljujoča je tudi naša samooskrba, ki je tako nizka, da ogroža našo prehransko suverenost," je dejal.
Benediktu Kopmajerju iz DeSUS se zdi pomembno, da se z zakonom prepreči možnost absolutnega monopola peščice svetovnih multinacionalk nad semeni.
Po mnenju Janka Vebra iz SD bo pomembno osveščanje ljudi, da je varneje kupovati lokalno hrano, v kateri ni gensko spremenjenih organizmov, hkrati pa bo treba pridelovalcem omogočiti, da bodo konkurenčni na trgu in da bodo lahko proizvajali neoporečno hrano.
Miha Kordiš (ZL) je opozoril, da je vedno več rastlin v kmetijstvu patentno zaščitenih s strani multinacionalk, ta problem pa je v primeru gensko spremenjenih rastlin po njegovem mnenju še večji. "Za večino patentno zaščitenih izdelkov morajo kmetje vsako leto kupovati seme od multinacionalk, kar spravlja kmeta v podrejen položaj v odnosu do dobaviteljev semen," je dejal in dodal, da se socialisti zavzemajo za "prosto izmenjavo razmnoževalnega materiala" in trajnostno kmetijstvo.
Jožef Horvat (NSi) je dejal, da je treba pred vsako odločitvijo o uvedbi gensko spremenjenih organizmov vse posledice skrbno pretehtati. "Pri uvedbi gensko spremenjenih organizmov je treba natančno oceniti vsa tveganja za biotsko raznovrstnost in vse negativne vplive na človeško prehrano," je dejal.
S sprejemom zakona se je mudilo, ker je EU uvedla šestmesečno prehodno obdobje, v okviru katerega je možno doseči geografsko izključitev iz pridelavo gensko spremenjenih rastlin, ki že imajo dovoljenje ali so v postopku odobritve na evropski ravni. Takšnih je v tem trenutku osem, je povedala Strniša. Prehodno obdobje se konča 3. oktobra.
