Brglez, sicer viden član SMC in strokovnjak za mednarodno pravo, meni, da se bodo dogodki v zvezi z arbitražo sedaj verjetno hkrati odvijali po dveh ločenih poteh: na eni strani bo arbitražno sodišče nadaljevalo delo, na drugi strani pa bo potekal postopek za prekinitev pogodbe, "ki ni preprost in bo terjal svoj čas".
"A dejstvo je, da ta drugi postopek ne razveljavlja arbitražnega sporazuma, dokler ni dokončan oziroma dokler se državi o tem ne sporazumeta, lahko tudi s pomočjo tretjega," je pojasnil.
"Tisti trenutek, ko se arbitražno sodišče vzpostavi, deluje, in če bi se lahko države potem, ko jim neka arbitražna odločitev ne odgovarja, razvezale in je ne spoštovale, potem bi to pomenilo tudi nespoštovanje mednarodnega prava. Tako da inštitucije delujejo naprej," opozarja Brglez.
Zadnja sporočila iz Bruslja vidi kot v prvi vrsti odraz tega, "da se EU in njene institucije zavedajo pomena arbitražnega in sploh mirnega reševanja sporov na širšem območju Zahodnega Balkana, ne le v tem primeru. In če bi se lahko ena stran preprosto izvzela iz tega, kar je bilo že dogovorjeno, to ne bi bil dober znak za nadaljevanje in tudi širitev EU".
EU temelji na obstoju pravne države, ta pa pomeni spoštovanje obvez tako v notranjem pravu, pravu EU kot mednarodnem pravu, je poudaril Brglez.
Potem ko je hrvaška vlada danes formalno potrdila sklep sabora o začetku postopka prekinitve arbitražnega sporazuma, Brglez pričakuje, da bo Zagreb slovenski strani notificiral željo po izstopu iz sporazuma in jo utemeljil, nato pa bo Slovenija v predvidenem roku treh mesecev "odgovorila negativno".
Na arbitražnem sodišču bo medtem sledilo zaslišanje slovenske in hrvaške strani glede afere, ki jo je sprožila objava nedovoljene komunikacije zdaj že bivšega slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik. Kdaj točno bo to, Brglez ne ve, sklepa pa, da takoj po počitnicah, kar bi pomenilo čez približno mesec dni.
Hrvaška stran vztraja, da je Slovenija določbe arbitražnega sporazuma kršila v takšni meri, da nadaljevanje arbitraže ni mogoče. Med drugim izpostavlja, da objavljeni posnetki ne kompromitirajo le Sekolca in Drenikove, temveč celoten predmet odločanja, saj da naj bi slovenska stran vanj naknadno dodajala dokumente in informacije.
Brglez tega ni želel komentirati in je izpostavil, da "v vseh takih primerih odloča arbitražno sodišče in ne stranke v postopku in to bo presodilo, kako je s temi navedbami".
Glede torkovega imenovanja predsednika Meddržavnega sodišča (ICJ) Ronnyja Abrahama za slovenskega člana arbitražnega sodišča je Brglez ponovil, da "je glede na vse okoliščine, ki so terjale hitro imenovanje, in glede na njegov ugled znotraj mednarodnopravnega sveta izbira takšna, ki je Hrvaška v nobenem primeru ne more izpodbijati".
Ocen, da je privolitev Abrahama znak, da se spor o slovensko-hrvaški meji ne bo selil na Meddržavno sodišče, za kar sicer navija Hrvaška, Brglez ni želel komentirati. Dejal je le, da je za imenovanje treba dobiti soglasje in Slovenija ga je dobila, "zdaj pa na podlagi tega najverjetneje lahko sklepamo, kaj predsednik ICJ meni o pomenu arbitražnega tribunala".
Tudi o vprašanju glede morebitne objektivne odgovornosti zunanjega ministra Karla Erjavca za afero je bil predsednik DZ redkobeseden. Glede Erjavca je spomnil, da ta sam trdi, da o sporni komunikaciji ni bil obveščen. "Objektivna odgovornost pa je posebno vprašanje in Slovenija ima svoje standarde glede tega," je še dodal.
