DOBROTNIKI V KRIŽANKAH
Le tri dni po tistem, ko je DZ uzakonil odpis dolgov najšibkejšim, sta premier Miro Cerar in ministrica za delo Anja Kopač Mrak z več kot 50 predstavniki občin, javnih podjetij, bank, zavarovalnic in humanitarnih organizacij podpisala sporazum o sodelovanju pri pomoči najšibkejšim oziroma pismo o nameri za pomoč prisilno izseljenim družinam. Tako ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot predsednik vlade na današnjem podpisu nista skrivala navdušenja nad doseženim, oba pa napovedujeta, da to ni edini korak na poti pomoči najšibkejšim in krepitvi socialne države. V ljubljanskih Križankah, kjer so se zbrali trenutno največji slovenski dobrotniki, ni manjkalo zadovoljnih nasmehov, rokovanj in trepljanj.
BREZ OLAJŠANJA
Na drugi strani bi pričakovali olajšanje socialno najšibkejših, a za to je kljub podpisu še mnogo prezgodaj. Dolgove bodo odpisovali le tistim državljanom, ki so kadarkoli v prvi polovici letošnjega leta, od 1. januarja do 30. junija, prejemali državno socialno pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek ali otroški dodatek v prvih dveh dohodkovnih razredih. Torej tisti, ko govorimo o otroških dodatkih, katerih povprečni mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 180,97 evra, ko govorimo o prvem dohodkovnem razredu, ali do 301,62 evra, ko govorimo o drugem dohodkovnem razredu.
Prejemniki otroškega dodatka v tretjem dohodkovnem razredu, torej tisti, katerih povprečni mesečni dohodek je do 361,95 evra, pa bodo do odpisa upravičeni le, če imajo veliko družino ali dodatek za nego otroka. Dolg je moral nastati pred letom 2014 in ga upnik že več kot eno leto ni uspel iztirjati. Na ministrstvu za delo pričakujejo, da bo ukrep pomagal okoli 100.000 ljudem.
KDOR PREJ PRIDE, PREJ MELJE
Država bo svoj delež pristavila z odpisom dolga posameznikov do proračuna. A le do višine 50 evrov. Če ste državi dolžni več, lahko na odpis pozabite. Koliko ljudem bo dolg odpisan in koliko se jih lahko obriše pod nosom, nam danes na Fursu še niso znali povedati. Za odpis ima država na voljo 1.000.000 evrov, torej za največ 20.000 ljudi. Če bo prošenj več, jih bodo obravnavali po sistemu: kdor prej pride, prej melje.
Občin, bank, zavarovalnic in ostalih podjetij, ki so včeraj pristopili k podpisu sporazuma, je okoli 50. Če vemo, da je samo občin več kot 200, nam hitro postane jasno, da si marsikdo z odpisom ne bo mogel ravno veliko pomagati, in tudi v državnem zboru so se že pojavili pomisleki, da bo imel v petek sprejeti zakon zanemarljive posledice v primerjavi s pričakovanji.
ZDRUŽENJE BANK NEOBVEŠČENO
Zakon med dolgove za odpis postavlja tudi bančne storitve. Mednje spadajo stroški, povezani s transakcijskimi računi ter plačilnimi in kreditnimi karticami. Zanimivo pri tem je, da Združenje bank Slovenije kljub celemu členu v zakonu, namenjenemu bankam, o včerajšnjem podpisu sporazuma ni vedelo popolnoma nič. Kot so nam povedali, so za famozno predstavo za javnost v ljubljanskih Križankah izvedeli šele včeraj zjutraj od nekaterih bank. Pogovarjali smo se z direktorjem združenja bank dr. Francetom Arharjem, ki je povedal, da so med pripravo zakona o njem komunicirali z ministrstvom, a da niso bili za ta, kot je dejal, »skupinski popust«.Kot je še dodal Arhar, so iz združenja takrat poslali sporočilo ministrstvu, da banke na podlagi predpisov ocenjujejo kreditno sposobnost vsakega posameznega partnerja in se tako z neko posplošitvijo odpisa ne strinjajo. »Podpis sporazuma je prostovoljna odločitev vsake posamezne banke,« je še dodal Arhar. Najverjetneje sta tudi zaradi takšnega stališča včeraj sporazum podpisali le dve banki, NLB in Gorenjska banka.
CIRKUS ZA JAVNOST
Čeprav je podjetje, ki ste mu dolžni, podpisalo sporazum in ustrezate vsem pogojem za odpis dolgov, to še zdaleč ni zagotovilo, da vam jih bodo zares odpisali. Vsako podjetje se bo namreč, potem ko bo prejelo vse vloge za odpis starih grehov, povsem samo odločilo, komu in v kolikšni višini bo odpisalo dolgove.
Posledično se lahko zgodi, da podjetje, ki je podpisalo sporazum in se navzven pokazalo kot tisto s častnimi nameni, ki želi pomagati najrevnejšim, in si s tem naredilo odličen PR,ne bo odpisalo niti enega evra. Žalosten je tudi podatek, da se je za podpis sporazuma odločilo le okoli 10 odstotkov slovenskih občin. Tudi zanje velja, tako so prepričani v Skupnosti občin Slovenije, daodpust dolgov ni avtomatizem, pač pa odločitev posamezne samoupravne lokalne skupnosti glede na razpoložljiva sredstva v proračunu občine oziroma javnega zavoda ali javnega podjetja, če in v kakšni višini bo posamezniku dolg odpuščen.
Po vsem zapisanem je tako za ministrico Anjo Kopač Mrak, premierja Mira Cerarja in vse, ki so se včeraj javnosti pokazali kot dobri ljudje, vse skupaj le dobro predstavljena zgodba javnosti, ki pa v resnici ne zagotavlja prav ničesar. Šlo je torej za zapravljanje prostega časa, saj zaveze, da bo v resnici storjeno kaj v smeri pomoči, socialno šibkejši včeraj niso dobili. Ostane jim samo upanje, da jim direktorji, ki so izkoristili predstavo za javnost, niso lagali.
