Posavsko gospodarstvo je lani po analizi območne gospodarske zbornice, ki je obdelala podatke Ajpesa o poslovanju družb v tej regiji, poslovalo pozitivno. Kot pojasnjuje direktor območne gospodarske zbornice Darko Gorišek, je uspeh mogoče pripisati predvsem dejstvu, da je posavsko gospodarstvo izvozno usmerjeno, med najpomembnejše trge pa vsekakor spada hrvaški, sledijo mu nemški, italijanski in srbski.
Gospodarskih družb je 1345, od teh jih je 1261 mikro, 53 malih, 18 srednje velikih in 13 velikih, 2347 samostojnih podjetnikov in 13 zadrug je lani zaposlovalo 11.255 ljudi in od prodaje ustvarilo skoraj tri milijarde evrov čistih prihodkov. Od tega je bilo kar 55 odstotkov prihodkov ustvarjenih na tujih trgih. Dodana vrednost na zaposlenega znaša dobrih 46 tisočakov, kar je nad slovenskim povprečjem, ki se giblje malo nad 40 tisočaki.
Brez energetike bi bilo stanje slabše
A podatki bi bili brez močnega posavskega energetskega gospodarstva, ki ostaja paradni konj, bistveno slabši, priznava Gorišek. Skoraj 65 odstotkov prihodkov namreč ustvarijo družbe, ki so registrirane kot družbe za oskrbo z energijo, plinom in paro, zato so na zbornici pripravili analizo, ki vključuje energetiko, in predstavili podatke brez nje. Če bi izključili podatke o poslovanju energetskih družb, bi dodana vrednost na zaposlenega znašala le dobrih 32 tisočakov.
Visok je tudi delež posavskega gospodarstva pri dobičku slovenskih gospodarskih družb, ta namreč znaša več kot sedem odstotkov. V Sloveniji neto čisti dobiček na zaposlenega znaša 7699 evrov, v Posavju 7928 evrov.
Brez energetike bi bili kazalci posavskega gospodarstva manj ugodni.
Nad slovenskim povprečjem so tudi plače zaposlenih v Posavju, a spet le, če vključujejo plače tistih, ki so zaposleni v energetiki. Slovenski delavec v povprečju zasluži 17.880 evrov na leto, posavski 17.903, če statistika ne bi vključevala plač v energetiki, pa bi bile posavske plače daleč pod slovenskim povprečjem, in sicer le 15.411 evrov zaslužka na leto, kar znaša 14 odstotkov manj od državnega povprečja.
V nasprotju z ostalim slovenskim gospodarstvom je posavsko tudi eno najmanj zadolženih. Indikator neto finančni dolg na EBITDA znaša v Posavju 1,1, slovenski je še vedno nad 4,7.
Najslabše so v Posavju (podatki zajemajo občine Sevnica, Krško, Brežice in Kostanjevica na Krki) poslovale zadruge. Te zaposlujejo 167 ljudi, dodana vrednost na zaposlenega znaša 22.622 evrov. Je pa spodbuden podatek, da so se lani v Posavju opogumile mikrodružbe, mnoge izmed njih so namreč že našle svoj prostor tudi na tujih trgih. »Mikro in male družbe po navadi delujejo pretežno v lokalnem okolju, zato je toliko bolj razveseljujoče, da so se mnoge izmed njih začele ozirati po tujih trgih in na njih že ustvarile nekaj prihodkov,« pravi prvi mož območne gospodarske zbornice.
Po podatkih posavske GZS so sicer vse slovenske regije z izjemo osrednjeslovenske in savinjske lani poslovale pozitivno, najbolj sta napredovali podravska in goriška.
