Janša je bil na lanskih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo opravljal tako rekoč iz zapora, saj je moral nekaj tednov pred volitvami zaradi kasneje razveljavljene obsodilne sodbe v zadevi Patria na prestajanje kazni na Dob. V DZ se je tako razvnela razprava o tem, ali je primerno, da zapornik opravlja poslansko funkcijo.
DZ je oktobra lani nato zavrnil predlog, da bi Janša ostal poslanec in prvak SDS je ostal brez mandata. Pritožil se je na ustavno sodišče, to pa se je odločilo, da bo obenem preučilo tudi ustavnost zakona o poslancih. Novembra lani je do končne odločitve zadržalo sklep o prenehanju poslanskega mandata Janši in ta se je lahko vrnil v poslanske klopi.
DZ je oktobra lani zavrnil predlog, da bi Janša ostal poslanec in prvak SDS je ostal brez mandata.
V odločbi so ustavni sodniki med drugim napovedali, da bodo zakon o poslancih presojali zlasti z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva v zvezi s pasivno volilno pravico. Že tedaj pa so ugotovili, da zakon posebnega sodnega varstva ne ureja. To mora biti po navedbah ustavnih sodnikov tudi sicer širše, kot ga zagotavlja postopek z ustavno pritožbo.
Sklep, da ustavno sodišče začasno zadrži sklep DZ o prenehanju mandata, pa so ustavni sodniki sprejeli, ker bi lahko neizvajanje funkcije, če bi se pozneje izkazalo, da je pritožba upravičena, za Janšo pomenilo težko popravljivo posledico.
Ustavno sodišče je medtem razveljavilo tudi obsodilne sodbe v zadevi Patria, tako da Janše ta obsodba ne bremeni več.
