Ustavno sodišče, ki obravnava pritožbe v zadevi Patria obsojenih Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča, bo odločitev predvidoma sporočilo v prihodnjih dneh. Po neuradnih informacijah naj bi sodbo razveljavilo in vrnilo v ponovno sojenje. Pri tem pa se postavlja dilema o zastaranju, saj bo avgusta minilo 10 let od začetka zadeve.
Ribičič je to vprašanje komentiral na novinarski konferenci ob robu predstavitve svoje knjige Med pravom in pravičnostjo. Ob tem je podal primerjavo s primerom Štorman, s katerim so se slovenska sodišča ukvarjala pred leti. Kot je pojasnil, je bilo takrat stališče vrhovnega sodišča, da po razveljavitvi pravnomočne sodbe zastaralni rok ne teče več, razen seveda, če bi se iztekel pred samo razveljavitvijo.
"Se pravi, da je bilo stališče vrhovnih sodnikov povsem odprto. Stvar sploh ne bi več zastarala, potem ko je razveljavljena, ampak bi se lahko po razveljavitvi vlekla v nedogled," je dejal. Ustavno sodišče pa je takrat po njegovih besedah odločilo, da je takšno stališče pretirano in da se lahko zastaralni rok podaljša največ za dve leti.
Ribičič, ki je bil tedaj ustavni sodnik, je sicer zagovarjal stališče, da je absolutni zastaralni rok postavljen kot absoluten, torej ga v nobenem primeru ni mogoče podaljšati. Če pride do absolutnega zastaranja tudi po razveljavitvi, je to razlog in podlaga za to, da se kazenski pregon zoper posameznika ne more več izvrševati, je poudaril.
A je pri tem ločenem mnenju Ribičič, kot pravi, ostal sam, saj se je večina sodnikov odločila za možnost podaljšanja za dve leti. Ta podaljšan dveletni rok je zakonodajalec pozneje vnesel v aktualni kazenski zakonik.
V danes predstavljeni knjigi Med pravom in pravičnostjo je sicer Ribičič zbral sto in en utrinek, kot je imenoval krajša besedila na aktualne ustavnopravne teme, ki jih je obravnaval večinoma v Pravni praksi.
"Naslov knjige Med pravom in pravičnostjo je že stara dilema, ker nekateri, zlasti formalno usmerjeni, razlagajo pravo kot tisto, kar je prav in pravilno, medtem ko drugi to povezujemo s pravičnostjo. Kolumne in besedila, ki jih pišem, razpravljajo ravno o tem, kakšna je vloga pravičnosti v pravnem odločanju in pravni znanosti," pojasnjuje avtor knjige, ki je izšla pri GV Založbi.
Za podnaslov knjige Sto in en utrinek pa se je odločil, ker so v knjigi zbrani krajši teksti oziroma kolumne, ki jih je pisal za Pravno prakso. "Ni mišljeno, da bi se knjiga brala od začetka do konca, ampak ko se nekaj zgodi, se splača pobrskati po kazalu in videti, za kaj sem se sam in za kaj so se drugi zavzemali pri tem vprašanju v preteklosti," še pove Ribičič.
