V okviru projekta Life Dinalp Bear (Celovito upravljanje in varstvo rjavega medveda v Severnih Dinaridih in Alpah) so izdali zgibanko Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda. Pri obiskovanju narave na območju medvedove prisotnosti je namreč potrebno upoštevati priporočila, s katerimi lahko v veliki meri zagotovimo, da do srečanja z medvedom ne bo prišlo ali pa se bo morebitno srečanje končalo brez slabih posledic.
V prejšnjem tednu je v medijih zaokrožila novica o jamarju, ki je na območju Kočevskega roga pri raziskovanju jame presenetil medveda. Izkazalo se je, da je jamar zašel v medvedji brlog. Zaradi tega ga je medved ugriznil in jamar je utrpel poškodbe roke. Strokovnjaki od oktobra do maja odsvetujejo obiskovanje jam in brezen, saj so prav ti v zimskem času zelo primerno zatočišče za medvede.
V splošnem sicer velja, da se medvedu izognemo tako, da opozorimo nase, s čimer odpravimo element presenečenja. Če kljub temu opazimo medveda, ostanemo mirni, opozorimo nase z mirnim glasom in se počasi umaknemo. Tudi medved se bo praviloma umaknil. Pomembno je namreč, da se medved ne počuti ogroženega, zato naj bodo naše reakcije kar se da mirne, svetujejo strokovnjaki.
Ob tem pozarjajo, naj pred medvedom ne poskušamo splezati na drevo, saj so medvedi dobri plezalci. Prav tako naj ne poskušamo zbežati, saj lahko medved v teku doseže hitrost do 50 kilometrov na uro in nas ujame v nekaj metrih. Izjema je, ko je mogoče varno mesto, kot je na primer avto, doseči v nekaj korakih.
Zelo pomembno je, da imamo med sprehodi psa na povodcu. V Sloveniji se je namreč največ napadov medveda na človeka zgodilo prav zaradi spuščenega psa, ki je naletel na medveda in ga razdražil ter se nato v iskanju zatočišča vrnil k lastniku, sledil pa mu je tudi medved.
V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika. Njegov namen je prestrašiti neželenega obiskovalca. Zato svetujejo, da se v primeru, da se medved zažene proti nam, obstanemo in počasi ležemo na tla z obrazom navzdol. Roke položimo okrog vratu, da zaščitimo glavo.
S pretvarjanjem, da smo mrtvi, medvedu pokažemo, da nismo grožnja. Najverjetneje se bo medved ustavil in ne bo prišlo do fizičnega stika. V primeru napada pa se vedimo pasivno ter poskušamo ostati čim bolj mirni in tihi. Preden vstanemo, preverimo, ali je medved še vedno v bližini.
V večini primerov ob srečanju med človekom in medvedom sicer medved zapusti območje, še preden zaznamo njegovo prisotnost. Pogosto se tudi zgodi, da se medved dvigne na zadnje noge, da preveri okolico, s čimer pa ne izkazuje napadalnosti. Tedaj je ključno, da medveda opozorimo nase z mirnim glasom.
Medvedu se nikoli ne približujemo, tudi če gre za zvedavega mladiča, saj medvedka ni daleč stran. Prav tako medveda nikoli ne hranimo in ostanke hrane ter druge organske odpadke odlagamo tako, da bodo medvedom nedostopni, saj lahko medvedi hrano povežejo s prisotnostjo človeka, kar je eden izmed glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med človekom in medvedom. "V interesu vseh nas pa je ohraniti naravno plašnost medvedov," še poudarjajo v Zavodu za gozdove Slovenije.
