Novice Svet24

Zaradi virusa ebole je do zdaj umrlo že skoraj 10 tisoč ljudi, primerov okužb pa je bilo okoli 24 tisoč. 

Pacientka se je v Slovenijo vrnila z območja Afrike, kjer je še prisotna ebola. Imela je vročino in vse znake zaradi katerih so posumili na okužbo z ebolo.  Neuradno naj bi prvi testi pokazali, da naj ne bi šlo za ebolo, a suma še niso povsem ovrgli.  To lahko storijo šele, ko bodo izvidi negativni tudi čez tri dni, je dodal Sterle.

Stanje pacientke je sicer dobro, zaenkrat govorijo o vročinski bolezni, ker pa je prišla iz predela, kjer je prisotna ebola, morajo primer obravnavati kot sum na to bolezen, zato o tem so tem obvestili tudi javnost.

Po njegovih besedah namreč ni pričakovati, da bi imel nekdo, ki je bolan en ali dva dni, izražene vse znake ebole, zato je za zdaj položaj treba obravnavati kot sum na ebolo. Gre za sum na podlagi tega, da se je pri osebi po prihodu z območja Zahodne Afrike, kjer je ebola še prisotna v državah Liberija, Gvineja in Sierra Leone, razvila vročinska bolezen.

Vročina je tudi znak drugih bolezni

STA

Vročina po prihodu z območja Afrike bi bila sicer tudi znak številnih drugih bolezni, kot so malarija, denga, hepatitis ali tifus, lahko gre tudi za gripo ali kak drug virus.

Glede obiskovalcev ne bodo sprejemali posebnih ukrepov, saj se bolezen ne širi. So pa pacienta premestili v prostore, ki so bili namensko dodatno predelani, da zagotavljajo še dodano izolacijo in omogočajo intenzivno zdravljenje.

O bolnikovih osebnih podatkih Strle podrobneje ni govoril, pojasnil je le, da je zbolel v času možne inkubacije za to bolezen, in zanikal, da bi šlo za zdravstveno delavko. Kot je še povedal Strle, so na kliniki že vnaprej pripravili prostor za takšne bolnike, da je dostop kolikor toliko izoliran od drugih območij.

Pripravljeni tudi na iskanje oseb, ki so bile v stiku z zbolelo osebo

Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Za bolezen je značilna povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved. Pri postavitvi suma na to bolezen je pomemben podatek, da se je oseba nahajala na ogroženem območju in da ima značilne klinične simptome in znake.

Predstojnica Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Alenka Kraigher je pojasnila, da se morajo ob sumu na ebolo pripraviti tudi na iskanje oseb, ki so bile v stiku z zbolelo osebo, a iščejo jih šele takrat, ko je bolezen potrjena. Sedaj pridobivajo podatke o ljudeh, ki so bili v stiku z zbolelim, pri čemer ločijo med tistimi, ki so bili v tesnem, in tistimi, ki so bili v običajnem stiku.

Če bo bolezen potrjena, bodo tem osebam svetovali, naj se opazujejo, si merijo temperaturo in se vsak dan oglasijo epidemiologu. Ob visoki vročini pa morajo obiskati kliniko, je dejala. Kot je dodal Strle, je najkrajša inkubacija pri tej bolezni šest dni, bolniki pa niso kužni, dokler ne zbolijo.

V Sloveniji doslej še ni bil potrjen noben primer okužbe.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je glede suma okužbe z ebolo v Sloveniji zagotovila, da je zadeva pod nadzorom, da ni razloga za preplah ter potrebe, da bi vznemirjali ljudi. Po njenih besedah pristojni ukrepajo v skladu s protokolom za primer kakršnega koli suma na ebolo. Po ocenah ministrice za zdravje je zelo zelo majhna verjetnost, da bi bil sum ebole potrjen.

Reuters

Pred nekaj dnevi je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da je bil v boju proti eboli dosežen napredek, a epidemija hemoragične mrzlice v najhuje prizadetih Gvineji, Liberiji in Sierri Leone ostaja pomembna mednarodna zdravstvena kriza. Po mnenju strokovnjakov kaže, da se tveganje širjenja bolezni po svetu zmanjšuje. 

Na vrhuncu izbruha septembra in oktobra lani so v Liberiji zabeležili več kot 300 novih primerov tedensko.