Poročilo o lobiranju v Evropi po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) potrjuje, da določbe lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije sodijo v vrh najbolj urejenih predpisov. Napredek na področju nadzora nad lobiranjem dokazuje tudi rekordno število zabeleženih lobističnih stikov marca letos, so sporočili iz KPK.
Arhiv Svet24
K temu je po njihovem mnenju pripomogel tudi nov način objavljanja podatkov o lobističnih stikih, ki je od novembra lani dostopen na spletni strani komisije. KPK kljub napredku na področju nadzora nad lobiranjem ocenjuje, da je še veliko nejavnih vplivov v zadevah javnega pomena, o katerih ni seznanjena, zlasti s strani lokalnih skupnosti.
"Komisija si bo še naprej prizadevala, da bo z ozaveščanjem javnega sektorja dosegla temeljni namen zakonske regulacije lobiranja v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, to pa je krepitev transparentnosti," so zapisali v odzivu na poročilo. Ob tem so kot primer navedli, da so predstavniki komisije jeseni o institutu lobiranja in dolžnostih poslancev predavali poslanskim skupinam novega sklica DZ.
Naloga in cilj komisije je zagotoviti učinkovit nadzor nad lobiranjem in preprečiti netransparentno delovanje v javnih zadevah.
Arhiv Svet24
Komisija se odločno zavzema, da morajo biti vplivi interesnih organizacij na politične odločitve pregledni, javni in odkriti, s čimer se lobirance zavaruje pred morebitnimi sumljivimi pritiski, vsiljevanji, nadlegovanji in tudi morebitnimi poskusi podkupovanja, so pojasnili. Interesnim organizacijam pa naj se omogoči objektivno in zakonito posredovanje njihovih interesov političnim odločevalcem.
Generalni sekretar Transaparency International (TI) Slovenia Vid Doria je ob predstavitvi poročila sicer povedal, da so v Sloveniji lobiranju najbolj izpostavljeni finančni sektor in gospodarstvo, področje okolja in prostora, energetike in zdravstva. Zato je TI Slovenia pozval KPK, da več pozornosti nameni tem sektorjem in vzpostavi način učinkovitega nadzora.
Statistika poročanj o lobističnih stikih predstavlja zgolj minimalni delež dejanskega lobiranja, je navedel Doria in dodal, da v registru lobistov ni nobenega tujega profesionalnega lobista, ki bi lobiral za nakup slovenskih podjetij. "To ne predstavlja realne situacije, ki lahko vodi do nedovoljenega vpliva na odločevalce," je opozoril in izpostavil še odvetniške pisarne, ki so velikokrat posredniki med podjetji in odločevalci in posredujejo v postopkih privatizacije.
Arhiv Svet24
