Slovenski državni holding je do ponedeljkovega izteka roka prejel le eno zavezujočo ponudbo za skoraj 73-odstotni državni delež v Telekomu Slovenije. Po neuradnih informacijah jo je oddal britanski investicijski sklad Cinven.
Zakaj je interes tako skromen? "O tem lahko samo ugibam. Možno je, da je to povezano tudi z nedavnim dogajanjem," je ocenil Polanec. Telekom pa po njegovih besedah "gotovo ni želel imeti opravka z lokalnim teatrom", saj ta zgolj ustvarja negativno podobo.
Slovenija je sedaj pred dilemo, ali naj Telekom proda ali pa postopek zaključi brez prodaje. "Vprašanje je, kakšne zaveze so dali prodajalci. Verjetno se bodo skušali izogniti sklenitvi posla in ponovno zagnati prodajni postopek," meni ekonomist.
Iz vsakega posla se je mogoče umakniti oziroma od vsake zaveze odstopiti, pravi sogovornik. Vendar pa je v tem primeru potrebno drugi strani zagotoviti primerno kompenzacijo, kar je lahko drago. "A če obstaja velika razlika med ceno, za katero mislijo, da bi jo lahko dosegli pozneje, in ceno, ki so jo dobili v edini ponudbi, je odstop od prodaje lahko koristen," pravi Polanec.
Bi pa zaradi dogajanja okoli Telekoma Polanec politike "klical na odgovornost". "To so dejanja, ki škodujejo premoženju, kot da vam kradejo iz žepa. Kot državljani smo oškodovani in to bi nas moralo vse jeziti," je poudaril.
Polanec je komentiral tudi prodajo Pivovarne Laško nizozemskemu Heinekenu in opozoril, da smo tujcem dali monopol. Izvirni greh sega sicer že leta nazaj, ko je bila Pivovarna Union prodana Laškemu. Odločitev varuha konkurence v tem primeru je Polanec ocenil kot "najmanj sporno". Tako imamo namesto dveh pivovarn sedaj eno s 85-odstotnim tržnim deležem, k temu pa bo prištet še del Heinekena.
Drugi vidik je vidik upravljanja. "Pričakujem, da bo podjetje vodeno bolje kot doslej, saj ne bo vprašanj lastniških zgodb, kraj, malverzacij in podobnega," pravi Polanec. Oškodovanje podjetja bo manj verjetno, čeprav seveda še vedno možno.
Polanec sicer pričakuje ukinitev katere od blagovnih znamk, pa tudi vseh treh lokacij - Ljubljane, Zagreba in Laškega - Heineken po njegovem mnenju verjetno ne rabi. "Na dolge proge ne moremo pričakovati, da bodo ostale vse tri. Če bodo stroški dela v Sloveniji višji kot na Hrvaškem, bi pričakoval, da bodo prej ukinili lokacijo pri nas," je povedal ekonomist.
Vendar pa sprememb ne gre pričakovati čez noč. Heineken bo namreč potreboval nekaj let, da dobro spozna svojo novo pridobitev in zares ugotovi, kaj je sploh kupil.
Polanec, tudi podpisnik peticije v prid privatizacije, sicer ostaja zagovornik zasebnega lastništva podjetij. "Privatizacija je v povprečju pozitivna, ker je država slaba lastnica. Moje mnenje je vedno temeljilo na študijah, ne na občutku v trebuhu," je poudaril. Tako tudi sedaj zagotavlja, da ne spreminja mnenja. "Učinkov privatizacije je mnogo, a neto učinek v empiričnih študijah je običajno v prid zasebne lastnine," je zaključil.
