Ob napovedih finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je v pogovoru za sobotni Večer dejal, da bo vlada predlagala kadrovske spremembe pri neizvršnih direktorjih DUTB (ki imenujejo izvršne direktorje), Mansson pravi, da ga je vlada prosila, naj ostane. "A morda bom odšel sam, če se bodo okoliščine spremenile in ne bom mogel dobro opravljati dela," je dejal v pogovoru, danes objavljenem na spletni strani Financ. Po njegovih besedah je trenutno izjemen pritisk na to, da se jih ustavi. To je kanalizirano čez medije; veliko je negativnega, zelo pristranskega poročanja o DUTB, ocenjuje.
Meni, da je za davkoplačevalce naredil več, kot so ga plačali, sicer ne bi ostal. Zavezan je k temu, da povrnejo čim več denarja iz nasedlih primerov, ki jih ni povzročila DUTB, ampak banke. "Tu lahko storim največ dobrega. Če bom čutil, da tega ne morem, bom sprejel posledice nemudoma," napoveduje.
Glede Cimosa pravi, da želijo postopek voditi tako, da bodo kupci ostali. Zadovoljstvo kupcev je sedaj boljše, še vedno pa čakajo sodišče, da potrdi prisilno poravnavo, da lahko spremenijo terjatve v kapital, dodaja.
Ocenjuje, da se je v holdingih, ki jih imajo v DUTB kar veliko, preveč posvečalo denarnemu toku od podjetij kot pa izboljševanju osrednjih dejavnosti podjetij. "Vidim, da so podjetja, prenesena na DUTB, podinvestirana, ker denar ni bil porabljen za reinvestiranje, ampak za odplačilo dolgov. In za kaj so bili ustvarjeni ti dolgovi? Zaradi nakupa drugih podjetij. To je velik problem slovenskega gospodarstva," je ocenil.
O morebitnem kriminalu v slovenskih bankah je dejal, da v 80 ali 90 primerih, ki so jih prevzeli, zaradi suma kaznivih dejanj potekajo preiskave. "Sicer mora biti prej to dokazano na sodišču, a glede na aktivnost na tem področju mislim, da lahko mirno zaključim: da, v bankah so se dogajala kazniva dejanja," je dejal. Glede prodaje terjatev je povedal, da so v 14-dnevnem roku v februarju, ki so ga postavili, da bi preverili interes na trgu, dobili povpraševanje enega interesenta, ki je pokrilo celoten portfelj objavljenih terjatev, nekaj interesentov so zanimali samo posamezni primeri. Vsota ponudb, brez interesenta za celoten portfelj, je bila okoli 300 milijonov evrov, kar je več, kot je pričakoval. Opozarja pa, da je treba ponudbe še pregledati ter da poleg tega ne gre za zavezujoče ponudbe in da lahko kasneje po izvedbi skrbnih pregledov še pride do "preigravanj".
Kdaj bodo naprodaj stanovanja v Celovških dvorih, je odvisno od stečajnega upravitelja, pravi in dodaja, da so dali ponudbo za odkup. Če jih bodo kupili, bodo najprej poskusili dvigniti ugled soseske, ki da je, tudi zaradi medijev, zelo slab. V sosesko nameravajo pripeljati podjetja, stanovalce vprašati, katere storitve si tam želijo. Prodajo stanovanj nameravajo voditi na različne načine, med možnostmi je odplačevanje skozi najemnino.
Za družbo Grep, ki je zasebni partner pri izgradnji centra Stožice, sta vsaj dve zainteresirani stranki, je še povedal Mansson, ki je prepričan, da bo v Stožicah tako tudi nakupovalni center.
