Znanje tujih jezikov je danes nujno. Za večino delovnih mest je v oglasu za delo zapisano nujno znanje angleščine. Vse bolj pa smo presenečeni, da znanje tujega jezika očitno ni nujno za naše politike. Se spomnite jezikovnega spodrsljaja, ki ga je v intervjuju za ameriško CNN naredila nekdanja premierka Alenka Bratušek? Tudi zunanji minister Karl Erjavec je leta 2012 na blejskem strateškem forumu šokiral s polomljeno angleščino, prebrano z listka.
Ko smo pregledovali posnetke slovenskih politikov, so nas ušesa kar nekajkrat zabolela. Tudi pri Janezu Janši, Milanu Zveru, izjema pa ni niti mlajši rod politikov z Luko Mescem na čelu. Morda pri nekaterih ne gre toliko za neznanje kot za močan naglas, ki daje občutek neveščosti govorjenja tujega jezika. A vendar, od ljudi, ki nas predstavljajo na najvišjih diplomatskih ravneh, pričakujemo, da nas ne bodo osramotili. Se je pa očitno sramoti izognil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se je le dve uri pred začetkom okrogle mize FDI Summit na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki je potekala v angleškem jeziku, odločil, da se je ne bo udeležil. Razlog?
Domnevno naj bi šlo za neznanje angleškega jezika. Kako je torej lahko gospodarski minister, s ciljem v Slovenijo pripeljati čim več tujih investitorjev, nekdo, ki ne zna angleško – torej jezik, ki ga morajo znati skoraj vsi njegovi podrejeni?
Kaj se je v resnici dogajalo, smo povprašali gospodarsko ministrstvo, a nam odgovora, zakaj je minister Počivalšek tik pred zdajci odpovedal udeležbo na okrogli mizi, niso posredovali. Je pa dogodek za Svet24 komentiral mariborski filozof Boris Vezjak, ki je dejal, da če je minister odpovedal udeležbo na dogodku zaradi neznanja tujega jezika, to nesporno kaže na nezrelost Cerarjeve ministrske ekipe in njeno akutno nekompetentnost, s čimer se strinja tudi Miro Kline. »Vsak dan je bolj očitno, da je Cerarjeva vlada povsem brez kompetentnih ljudi,« je bil oster Kline.
Na vprašanje, ali bi vlada morala preverjati znanje tujih jezikov svojih ministrov, je Vezjak odgovoril, da vlada tega ne bi morala preverjati, ker je »takšno preverjanje v današnjem globaliziranem svetu podcenjujoč izraz nizkih političnih in izobrazbenih pričakovanj, ki jih imajo ljudje do politike in politika sama do sebe«. A s tem se deloma ne strinja strokovnjak za odnose z mediji Miro Kline, ki je poudaril, da »v vsaki kadrovski službi preverjajo znanje tujih jezikov. Tudi na ministrstvu za gospodarstvo. A nekateri so iz tega izvzeti«.
Politični analitik in filozof Igor Pribac je v pogovoru za Svet24 poudaril, da je funkcionalno znanje angleškega jezika v 21. stoletju že na srednji kakovostni ravni standard uspešnih akterjev v mednarodni komunikaciji. Glede na pretekle primere, ko se politiki na najvišjih položajih niso izkazali v obvladovanju tujih jezikov, je za Pribca nesprejemljivo, da lahko ministrske položaje zasedajo ljudje, ki imajo tovrstne komunikacijske primanjkljaje. »V tem trenutku je pomembnejše dejstvo, da takšen minister in takšna vlada ne moreta voditi države iz krize, v kateri je,« je bil ob tem brez dlake na jeziku Miro Kline.
Samo po sebi se postavlja vprašanje, ali v vladi preverjajo znanja tujih jezikov ministric in ministrov. Iz Urada vlade RS za komuniciranje so nam sporočili, da tega ne delajo, saj za to nimajo nobenih pristojnosti.
Če se malo pošalimo, neznanje tujih jezikov ni vedno slabost. Dokaz za to so italijanske banke. Njihovi bankirji so zaradi slabega znanja angleščine izredno malo sodelovali z ameriškimi bankami, zaradi česar so banke naše zahodne sosede krizo občutile v precej blažji obliki kot drugod po Evropi.
