Mramor je opozoril, da gre pri teh pogodbah za odnos med stranko in banko. Ima pa država varovalko v zakonu o potrošniških kreditih, ki določa, da mora biti kreditojemalec o vsem ustrezno obveščen, je povedal na novinarski konferenci po seji vlade.
Na podlagi doslej zbranih informacij so po njegovih navedbah ugotovili, da je Banka Slovenije na valutna tveganja ustrezno opozarja, medtem ko glede tega, ali so banke navodila in priporočila centralne banke upoštevale in v kakšnem obsegu, še nimajo jasne slike.
"Na tem področju bomo še naredili analizo," je zagotovil minister in napovedal srečanje z Združenjem bank Slovenije (ZBS). Pogovori bodo šli v smeri priporočil, kako naj banke ravnajo v primerih, ko so ljudje zaradi spremembe tečaja zašli v težave, in da naj jim pri omogočijo maksimalno pomoč.
Kreditojemalci naj se z banko o možnih rešitvah pogovorijo. Pri tem se lahko z njo dogovorijo za predčasno poplačilo kredita, za odlog plačila oz. podaljšanje dobe odplačevanja ali za spremembo posojila iz frankov v evre. "S tem se zadolžijo v valuti, v kateri prejemajo dohodke, kar je najbolj normalno," je dejal.
Minister je pojasnil, da sta denimo sosednji Hrvaška in Madžarska v tem primeru ravnali drugače. "Sta v popolnoma drugem položaju, saj imata svojo denarno politiko in svojo valuto in s tem tudi možnost vplivanja na devizni tečaj," je dejal.
"A ne verjamem, da bi lahko pri ukrepi fiksiranja lastnega tečaja v primerjavi z evrom lahko vzdržali, ker sta del EU in sta tesno povezani z območjem evra," je menil in dodal, da tako kot švicarska centralna banka ni bila sposobna vzdrževati fiksnega tečaja, tudi ti dve tega ne bosta mogli na dolgi rok.
Slovenija je del območja evra in tega ne more storiti. Tudi Avstrija trenutno ne bo potegnila nobene poteze, je na podlagi seznanitev iz medijev povedal Mramor. Se bo pa tudi o tej temi v ponedeljek pogovoril z avstrijskim kolegom, je napovedal.
Minister je opozoril še na enakopravnost obravnave kreditojemalcev. So tudi takšni, ki so imeli kredite v evrih, pa so se jim zaradi skoka obrestne mere ob nastopu krize v območju evra oz. grški krizi mesečna odplačila prav tako precej povečala.
