Čez dober mesec, na februarski seji, bodo poslanci odločali o manjšem reformnem svežnju, ki se ga sprejema po skrajšanem postopku. Sveženj je za pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča le prvi korak reforme pravosodja, ki mu letos sledi še 15 novel in pet novih zakonov.
Tako bodo čez nekaj tednov po skrajšanem postopku v državnem zboru začeli obravnavati novele zakona o sodiščih, o sodniški službi, o državnem tožilstvu, o brezplačni pravni pomoči in o sodnem registru. Po pojasnilih ministrstva se v novele vključuje priporočila skupine držav za boj proti korupciji (Greco).
Krepitev transparentnosti delovanja pravosodja si želijo na ministrstvu uvesti s prvo obliko »pravosodnega supervizorja«.
Novela zakona o sodniški službi zaostruje postopke in merila za izbiro sodnikov, z novelo zakona o sodiščih pa se sodnemu svetu nalaga pripravo kodeksa sodniške etike. Predlagane spremembe po ministrovih besedah prinašajo optimizacijo delovanja mreže sodišč in dajejo predsednikom okrožnih sodišč pristojnost in odgovornost, da izenačijo obremenjenost sodnikov na okrožnih in okrajnih sodiščih.
Če bo sveženj sprejet, v kar pa glede na razmerje moči v parlamentu ne gre dvomiti, bo tudi državni tožilski svet, kakor predvideva novela zakona o državnem tožilstvu, moral sprejeti kodeks državnotožilske etike. Hkrati se znotraj specializiranega tožilstva vzpostavlja poseben oddelek za odvzem premoženja nezakonitega izvora. Na ministrstvu za pravosodje ob vsem tem priznavajo, da so si zadali zelo ambiciozen načrt reforme sodstva, predloge zakonov naj bi namreč v parlament pošiljali celo leto 2015.
