Ste na pragu iskanja zaposlitve ali ste se znašli na cesti brez zaposlitve in bi radi čim prej prišli do nove? Ob tem vas kar v prsih stiska, saj veste, da je danes hudičevo težko dobiti službo. Kar ne preseneča ob dejstvu, da je bilo denimo včeraj na Zavodu za zaposlovanje razpisanih 831 prostih delovnih mest, iskalcev zaposlitev pa kar 115.411.
Iz tega sledi, da se na določeno objavljeno prosto delovno mesto prijavi od 200 do 700 ljudi. Na tem področju torej vlada brutalna konkurenca. Na žalost tako nesorazmerje med številom iskalcev zaposlitve in prostih delovnih mest ni od včeraj, ampak je prisotno že dlje časa. Tamara Guzelj, magistrica ekonomskih znanosti, ki se ukvarja s kadrovanjem že vrsto let, vsem željnim prve službe ali nove pravi, naj ne obupajo. Ravno iz tega razloga je tudi pred kratkim izdala priročnik Kako do službe, ki je izšel pri založbi Uradni list Republike Slovenije. V njem opisuje koristne nasvete, kako dobiti želeno službo. Nasveti se nanašajo bolj ali manj na iskanje službe v podjetjih v zasebni lasti.
Delovna mesta so!
Po njenih besedah delovna mesta so, a niso objavljena na internetnih straneh zavoda, temveč na drugih internetnih straneh, kot so facebook, twitter, linkedin. Sogovornica je prepričana, da je kljub težkim časom mogoče v relativno kratkem času dobiti zaposlitev. Na naše vprašanje, kako, je samozavestno odgovorila, da se rešitev skriva v sedmih korakih. V prvem koraku temeljito razmislimo o tem, kaj želimo početi in kaj znamo. Sebe si predstavljamo v vlogi Jaz, d. o. o., temu sledi lasten izbor ciljnih delodajalcev, jagodni izbor naj vključuje 30 delodajalcev. V tretjem koraku se poglobimo v izbrane potencialne delodajalce. Kar pomeni, da preverimo, ali poslujejo pozitivno, ali morebiti odpuščajo, ali delavci redno prejemajo plačo, koliko so daleč od našega doma, kaj o njih menijo stranke, kaj so o njih zapisali mediji. Četrti korak vključuje sestavo ustreznega življenjepisa in spremnega dopisa ter oblikovanje lastnega profila na linkedinu, na katerem objavimo svojo fotografijo. Sledi peti korak, to je prijava na delovno mesto; svoj življenjepis in spremni dopis pošljemo po elektronki pošti pristojni osebi v podjetju.
Ali je naš trud obrodil sadove, preverimo po treh dneh tako, da pokličemo potencialnega delodajalca. »Ob prvem klicu bomo po vsej verjetnosti dobili košarico. Nič za to. Čez mesec dni znova pošljemo elektronsko sporočilo, s katerim podjetje opomnimo na nas, in potem to ponovimo čez mesec dni. Vmes jih lahko tudi pokličemo in vljudno pobaramo, ali se je morda pri njih v tem času kaj spremenilo in že zaposlujejo.« Glede na naše vztrajanje, pri katerem smo pokazali, da smo res zainteresirani za delo pri določenem delodajalcu, nas bo ta prej ali slej poklical, trdi Guzeljeva. Temu sledi šesti korak, to je zaposlitveni razgovor. Preden se ga udeležimo, moramo doma poiskati odgovor na vprašanje, zakaj naj ravno nas zaposlijo. V čem je naša dodana vrednost? Ker obleka naredi človeka, se seveda razgovora udeležimo urejeni in ohranimo mirne živce. V sklepnem koraku se zahvalimo s pismom po elektronski pošti v roku 24 ur. Na ta način bomo izstopali od ostalih kandidatov. Če se bomo ravnali opisanih nasvetov, ki so v priročniku še bolj podrobno razloženi, se bomo v roku od treh mesecev do enega leta zavihteli na želeni stolček v izbranem podjetju. Zato le pogumno po korakih.
Diplomantka samo kratek čas živela na mamin račun
Eno leto po diplomi na fakulteti za družbene vede je diplomantka iskala zaposlitev na vse mogoče načine, od prebiranja razpisov v časopisu do interneta. Potem je poslala prijavo po elektronski pošti direktorici proizvodnega podjetja. V njem je izrazila pripravljenost, da pri njih tri mesece opravlja kakršno delo brezplačno. Mladenko so povabili na razgovor in je bila na njem uspešna. Sprva je prejela za tri mesece pogodbo o delu, potem pa so jo zaposlili za nedoločen čas.
