Slovenjgraško tožilstvo, ki je ob koncu nekoliko spremenilo obtožnico, Kozmusu očita, da je zlorabil svoj položaj s tem, ko naj bi kot prvi mož Preventa Globala v letih 2004 in 2005 omogočil oškodovanje družbe z dajanjem nezavarovanih posojil podjetju Global Investments Group (GIG), ki ga je v Novi Zelandiji soustanovil Kuhar.
Podjetje GIG naj bi nato od ameriške družbe Lasercard Corporation (LCC) odkupilo znanje in tehnologijo za izdelovanje laserskih kartic v tovarni, ki so jo načrtovali v Slovenj Gradcu, vendar do uresničitve projekta nikoli ni prišlo. Tožilstvo navaja, da je Kozmus podjetju GIG prek najmanj 20 posojilnih pogodb, ki sta jih podpisala Kozmus in Kuhar, posodil najmanj 20,9 milijona evrov, od tega je 16,5 milijona evrov GIG plačal LCC, preostali znesek pa naj bi predstavljal veliko premoženjsko korist za GIG.
Tožilstvo je za Kozmusa in Kuharja, ki sta oba očitke zavrnila, predlagalo kazen po pet let zapora in stransko denarno kazen v višini 37.000 evrov.
Predstavniku podjetja GIG Antonu Kuharju pa tožilstvo očita, da je Kozmusa, ki je poleg omenjenih 20,9 milijona evrov tudi sam v projekt vložil lastnih pet milijonov evrov, napeljeval h kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali pravic.
Tožilka Branka Čas je v današnjih zaključnih besedah med drugim menila, da pri vsem skupaj sploh ni šlo za posel z laserskimi karticami, temveč za čisti posojilni posel. Menila je tudi, da Kozmus ni ravnal v dobro podjetja, saj da je vedel, da posluje s podjetjem GIG, ki ima samo poštni nabiralnik v Novi Zelandiji in sto dolarjev ustanovnega kapitala.
Tožilstvo je za Kozmusa in Kuharja, ki sta oba očitke zavrnila, predlagalo kazen po pet let zapora in stransko denarno kazen v višini 37.000 evrov.
Sodišče, kjer se je sojenje začelo maja letos, predlogu ni sledilo. Sodnica Valerija Matvos-Jeromel je med drugim dejala, da Kozmusu ni mogoče očitati, da si za realizacijo posla ni prizadeval, prav tako meni, da ni mogoče trditi, da je bila GIG slamnata družba. Po mnenju sodnice tudi ni dokazano zatrjevanje, da je nastala velika premoženjska škoda, saj je družba GIG leta 2007 na Prevent Global s pogodbo prenesla vse pravice, vendar pa nova vodstva Preventa Globala s poslom niso nadaljevala, medtem ko je Kozmus v posle takrat vlagal tudi lastna sredstva.
Po mnenju sodišča Kozmusu ni dokazano naklepno ravnanje, da bi omogočil podjetju GIG pridobitev premoženjskeo koristi, prav tako ni ravnal v nasprotju z načeli skrbnega gospodarja. Ker Kozmus ni storil naklepnega kaznivega dejanja, potem tega tudi ni storil Kuhar, je dejala sodnica, ki verjame, da sta oba v posel vstopila z resnimi nameni in vanj tudi vlagala trud.
Sodišč je tako izreklo oprostilno sodbo, stroški postopka pa v celoti bremenijo državni proračun. Tožilstvo je napovedalo pritožbo. Kot je STA dejala tožilka Časova, bo v pritožbi skušala izpodbijati oceno sodišča, da je oba oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Kozmus odločitve sodišča za STA ni želel komentirati.
Projekt laserskih kartic se je sicer sklenil šele v stečajnem postopku Preventa Globala, ko je po postopku mednarodne arbitraže družba LCC umaknila prijavljeno terjatev v višini 2,5 milijona evrov in v stečajno maso Preventa Globala leta 2012 nakazala 278.000 evrov. Prvent Global je v stečaju od avgust 2010, ovadbo v tej zadevi pa je v času, ko je bil predsednik uprave Prevent Globala, to je v letu 2009, podal Ivan Majcen.
