Slovenija

Slovenec na leto v koš odvrže več kot 80 kilogramov hrane

Tina Recek
19. 11. 2014, 17.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Pri nas posameznik odvrže več kot 80 kilogramov hrane na leto. Ekologi brez meja se zavzemajo, da bi do leta 2025 količino odvrženo hrane zmanjšali za polovico, kar pomeni 40 kilogramov na leto na prebivalca.

Arsen Perič / KMA

V slovenske zabojnike za organske odpadke najbolj pogosto roma zelenjava, sledijo sadje, kruh in mlečni izdelki.

Gospodarska in finančna kriza je marsikaterega državljana pripravila do tega, da zdaj dvakrat premisli, kaj bo kupil in česa ne, kaj bo odvrgel proč in kaj bo zadržal ali kako drugače uporabil. Predvsem na področju nakupovanja hrane je kriza pripomogla, da smo pri tem postali nekoliko bolj racionalni. Zato tudi s trgovskih polic ne jemljemo več vabečih stvari impulzivno, ampak prestopimo prag trgovine z nakupovalnimi listki v rokah.

Arsen Perič / KMA

Žal je drugačna slika, če pokukamo v statistiko, koliko hrane zmečemo proč. Številka je kar zastrašujoča. V Sloveniji je leta 2011 nastalo skoraj 168 tisoč ton odpadne hrane ali z drugo besedo 82 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Kar pomeni skoraj 640 milijonov porcij ali 320 porcij na prebivalca letno oziroma vsakodnevno odvržemo v smeti skoraj en obrok. Po podatkih Evropske unije je številka še večja, povprečen državljan Evropske unije naj bi letno v koš odvrgel 135 kilogramov odpadne hrane.

Arsen Perič / KMA

»V naši družini smo bili od nekdaj zelo skrbni, kaj vržemo v koš za organske odpadke. Ko pa se je rodil otrok in je bil že toliko star, da smo mu začeli pripravljati obroke, smo se pri tem nekajkrat ušteli. Na krožnik smo mu naložili preveč hrane, ki je ni pojedel in je, z našim grenkim priokusom, končala v smeteh. Ker vaja dela mojstra, smo mu kmalu znali pripraviti ustrezno količino hrane. Otrok nas je naučil, da smo postali še bolj previdni pri pripravi hrane, uživanju in pri tem, koliko je bomo odvrgli stran,« je pojasnila mlada mamica Simona Novak.

arhiv snage

In katera hrana najbolj pogosto roma v koš? Albin Keuc iz društva Ekologi brez meja je nanizal: »Na prvem mestu je zelenjava, sledijo sadje, kruh in mlečni izdelki. V manj kot polovici gospodinjstev ostankov hrane ne zavržejo takoj po obroku. Skoraj četrtina zavržene hrane konča v zabojnikih za mešane odpadke in v prehrani domačih živali.« Keuc nadaljuje z zanimivim ilustrativnim primerom. »V Sloveniji imamo petsto tisoč gospodinjstev. Če vsako gospodinjstvo na leto odvrže proč dva jogurta s pretečenim rokom, je to že milijon jogurtov v smeteh.« Cilj Ekologov brez meja je ta, da do konca leta 2025 vsaj za polovico zmanjšamo količino živil, ki jih zavržemo. Po mnenju Keuca v Sloveniji lahko uresničimo zadani načrt, saj imamo precejšen del samooskrbe in tudi individualnih hiš s kompostniki. Eden izmed prvih korakov k preudarnemu ravnanju s hrano je ta, da se držimo nakupovalnega listka v trgovini. »Do hrane se velikokrat obnašamo, kakor da je izjemno poceni, v bistvu pa je zelo draga. Zato kupujmo hrano po pameti,« se glasi nasvet Keuca.

arhiv snage

Nina Sankovič iz Javnega podjetja Snaga izpostavi, da imajo dovršen sistem ločenega zbiranja odpadkov (zbiranje od vrat do vrat) in dosegajo odlične rezultate: dobrih 60 odstotkov ločeno zbranih odpadkov. S takšnim deležem je Ljubljana evropska prestolnica z najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov. Vendar kljub temu slika v celoti ni rožnata, saj se v zabojnikih za preostanek odpadkov še vedno znajde razmeroma velik delež embalaže in bioloških odpadkov. Tisti, ki bo kršil pravila ločevanja in bo pomešal bioloških odpadke z drugimi komunalnimi odpadki, bo v ljubljanski mestni občini kaznovan z globo 200 evrov.

Zelenje zelenjave

Zeleno perje mlade čebule, zelene, rdeče pese, redkvice, korenja, peteršilja ne zavrzimo kar tako proč, ker lahko vse uporabimo. Mlado, mehko perje redkvice in mlade liste rdeče pese lahko pojemo v solati ali pa jih pripravimo kot špinačo v različnih jedeh. Liste peteršilja, zelene in zelenje korenja porabimo za juho ali naredimo začimbno mešanico. Zelenje korenja, peteršilja, rdeče pese, zelene in redkvic je izredno polno z vitamini in minerali ter ga lahko uporabimo zmletega v zelenem kašastem soku.