Slovenija

Zakaj jih plačujemo?

Črt Kaker
25. 10. 2014, 07.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

13. julija smo volili novi Državni zbor, 1. avgusta so poslanci začeli delati, nekaj tednov pozneje pa še nova Cerarjeva vlada. Vlada, ki naj bi Slovenijo dokončno potegnila iz krize, a do zdaj državljankam in državljanom ni predstavila nobenega dolgoročnega načrta ukrepanja, razen novih varčevanj. V zadnjih treh mesecih se namreč ukvarja z Janezom Janšo in Alenko Bratušek.

STA

Letošnje predčasne volitve so bile za mnoge Slovenke in Slovence volitve upanja. Po letih gospodarske krize, zaradi katere je več deset tisoč ljudi pristalo dobesedno na ulici, se je država, za katero smo se borili več desetletij in stoletij, znašla na robu prepada. Padec bi bil za Slovenijo poguben. A pri mnogih je to trhlo upanje izpred treh mesecev že izvodenelo v kruto realnost.

390.000 evrov je šlo iz proračuna za septembrske plače poslancev.

Slovenija se je namreč, odkar smo se julija odpravili na volišča, morala kar dvakrat boriti z naraslimi vodami, avgusta je narasla reka Krka na kolena spravila dobršen del Dolenjske, najhuje je bilo v povsem poplavljeni Kostanjevici na Krki. Škoda: približno 15 milijonov evrov. Pred dnevi pa je huda ura prizadela osrednji del države, najhuje je bilo v Poljanski dolini, Škofji Loki, Žireh in Ljubljani, kje so se ponovile poplave izpred štirih let. Samo na območju Poljanske doline, kjer je voda odnašala ceste, mostove in imetje ljudi, je škoda ocenjena na skoraj 30 milijonov evrov škode, v Ljubljani pa je voda zalila več kot 900 stavb, škoda pa bo prav tako večmilijonska.

Kje je tukaj država? Mnogi, ki so jih letošnje poplave močno prizadele, se namreč počutijo zapostavljene, država oziroma nova vlada jim je namreč dala takoj vedeti, da vse škode ne bodo mogli pokriti. Denarja je namreč le za najnujnejšo sanacijo. Ljudje se bodo pač morali znajti, tako kot so se do zdaj.

Politiki imajo namreč prioritete. Vse od začetka dela novega sklica parlamenta so se naši poslanci ukvarjali z dvema zelo vročima temama, poslanskim mandatom Janeza Janše in komisarsko kandidaturo Alenke Bratušek. No, če smo bolj natančni, skoraj izključno s poslanskim mandatom v zadevi Patria pravnomočno obsojenega prvaka SDS Janeza Janše in njegovim članstvom v komisiji za nadzor obveščevalnih služb.

Po več burnih in žolčnih razpravah na mandatno volilni komisiji in izredni seji Državnega zbora je bil sprejet sklep o prenehanju Janševega mandata. A poslancev SDS to ni zmotilo, Janeza Janšo, ki ni več poslanec, so namreč včeraj vnovič predlagali za člana komisije za nadzor obveščevalnih služb. Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je razumljivo poslansko skupino SDS pozval, naj poda nov predlog svojih članov, a tega po naših informacijah še ni storila.

Ob vsem tem so bili poslanci še nagrajeni z lepimi plačami. Država je iz proračuna za septembrske plače poslancev namenila skoraj 360.000 evrov, kar pomeni, da je vsak poslanec v povprečju prejel okoli 4000 evrov plače.

A vlada dela, predvsem finančni minister Dušan Mramor, ki si je zadal, da bo v letu 2015 privarčeval še dodatnih 700 milijonov evrov, večinoma na račun javnega sektorja. Na račun zdravnikov, ki nas zdravijo, gasilcev, ki rešujejo življenja, policistov, ki nas varujejo, in učiteljev, ki skrbijo za znanje slovenskih otrok. Tako bomo še naprej slepo sledili nemški politiki varčevanja, ki se je v zadnjih letih izkazala za povsem zgrešen recept izhoda iz primeža gospodarske krize. Vodilni svetovni ekonomisti namreč svarijo pred negativnimi vplivi prekomernih varčevalnih politik, a ta opozorila naših politikov še niso dosegla. In kljub temu, da si Mramor prizadeva za še dodatno varčevanje, je za državnega sekretarja na svojem ministrstvu predlagal napredovanje v 62. plačni razred. Ali ni ravno Miro Cerar pred volitvami obljubljal večjo pravičnost in višje etične standarde? Kot je pred dobrim tednom dni v Državnem zboru dejala Violeto Tomić: »Za božjo voljo, lačni ljudje nas plačujejo.«