Se spomnite, kakšna je bila cena bencina konec leta 2008, ko se je pri nas začela finančna kriza? 15. decembra 2008 ste za liter neosvinčenega bencina plačali 0,827 evra. Danes vas visokooktanski litrček stane 1,447 evra. Velik del zvišanja cene gre na račun države, ki je z vztrajnim višanjem trošarin poskrbela, da se vsakič, ko odidete na bencinsko črpalko, poleg vašega tanka napolni tudi državna vreča brez dna.
No nova vlada pod vodstvom Mira Cerarja je skoraj nemudoma, že na svoji tretji seji, poskrbela, da bodo malce bolj polni tudi žepi tistih, ki bencin prodajajo, saj je spremenila Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov in tako trgovcem omogočila, da marže dvignejo za dva odstotka.
Slovenija je ena redkih držav v EU, kjer so cene naftnih derivatov popolnoma regulirane s strani države, kar trgovcem onemogoča, da bi cene oblikovali sami. Marže, ki hkrati pomenijo tudi zaslužek trgovcev, so resda pod povprečjem v EU, a pod povprečjem je v naši državi še marsikaj drugega. Glede na javno dostopne finančne podatke se našim večjim trgovcem z naftnimi derivati res ni treba bati za preživetje. Petrol, ki ima 60-odstotni tržni delež, je lani ustvaril več kot 20 milijonov evrov čistega dobička, OMV z dvajsetodstotnim deležem 14,2 milijona, Eni Slovenija, ki upravlja bencinske servise Agip, pa 3,2 milijona evrov.
Visoke cene pri nas vplivajo tudi na navade voznikov osebnih vozil, saj so na Petrolovih servisih opazili, da ti črpalke raje obiščejo večkrat in natočijo gorivo za manjšo vsoto denarja.
Kaj bo zvišanje marže pomenilo za dobičke največjih dveh slovenskih prodajalcev bencina, nam ni uspelo izvedeti, saj o pričakovanjih neradi govorijo. So pa na Petrolu poudarili, da gre z vidika cene za minimalno znižanje in da se bo cena bencina sredi oktobra zvišala le za 0,8 centa – pri 50-litrskem rezervoarju. Ob zadnjem zvišanju marž leta 2011 je Petrol zabeležil zvišanje dobička za 3,5 milijona evrov, poroča časnik Dnevnik.
A hkrati pri Petrolu ugotavljajo, da so na skoraj vsako, četudi minimalno zvišanje občutljivi avtoprevozniki. Domači so že večkrat opozorili, da je zaradi visokih cen goriva ogroženo njihovo poslovanje, tuji se polnjenju rezervoarjev pri nas izogibajo, saj so naša goriva v primerjavi s cenami v sosednjih državah, z izjemo Italije, dražja. V Avstriji liter 95-oktanskega bencina stane 1,37 evra, na Madžarskem 1,324, na Hrvaškem 1,378, v Italiji pa astronomskega 1,781 evra.
Visoke cene pri nas vplivajo tudi na navade voznikov osebnih vozil, saj so na Petrolovih servisih opazili, da ti črpalke raje obiščejo večkrat in natočijo gorivo za manjšo vsoto denarja.
Prodajalci naftnih derivatov se že dalj časa zavzemajo, da bi jim država pustila, da bi si višino marže določali sami, s čimer bi se trg sprostil in bi tako lahko imeli različni ponudniki različne cene. Glede na izkušnje iz držav, kjer že imajo tak sistem, pa bi to skoraj zagotovo pomenilo višje cene na avtocestah in v večjih mestih.
Visoke cene goriv pri nas niso odvisne samo od prodajalcev, ampak v veliki meri od države, saj je cena bencina sestavljena iz cene goriva, ki se ji nato dodajo še marža trgovcev, prispevek za obvezne rezerve, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije ter trošarine, taksa za CO2 in na koncu DDV.
