Študenti pogrešajo problematiko, neposredno povezano z mladimi, zato so med vsemi županskimi kandidati izbrali le sedem tistih, od katerih so na ključna vprašanja želeli konkretne predloge za reševanje problematike.
Ob poplavi soočenj županskih kandidatov je v prostorih Študentskega kulturnoprireditvenega centra ŠTUK v Mariboru precej zanimanja pritegnilo soočenje sedmih kandidatov, na katerem je bila rdeča nit problematika na področju mlajših generacij v občini, s poudarkom na reševanju izobraževalne, karierne in stanovanjske problematike.
Študenti pogrešajo, tako so izpostavili, problematiko, neposredno povezano z mladimi, zato so v ŠOUM vsem 17 županskim kandidatom pred povabilom na soočenje zastavili nekaj ključnih vprašanj. Odgovore so objavili na spletni strani, na podlagi katerih so se lahko mladi sami odločili, katerega od kandidatov bi bilo vredno povabiti in od njega slišali več konkretnih predlogov.
Prvi cilj Antona Kranjca bi bil ponuditi mladim prostore za podjetništvo v tesnem zaledju z mariborskim gospodarstvom, Peter Tomaž Dobrila pa mladim priporoča, da koristijo možnost študijskih izmenjav in prostovoljnega dela v tujini. Postaviti bi bilo treba tudi akademijo za umetnost in prazne prostore v mestu nameniti razvoju mladih. Borut Ambrožič, ki spodbuja odhod mladih v tujino, bi med drugim uredil oziroma odpravil oviro dvojne obdavčenosti za tiste, ki domujejo pri nas in si kruh služijo v sosednjih državah. Franc Kangler, ki obžaluje, da se mladi izseljujejo iz mesta, k čemur po njegovem veliko prispevamo sami, saj znanja svojih sokrajanov ne spoštujejo dovolj, je poudaril, da bi za hitrejši razvoj mladih zmanjšal ovire v državni administraciji, njegov prvi cilj po izvolitvi pa je prenova mariborske mestne knjižnice.
Peter Rižnar je prepričan, da je treba zmanjšati generacijsko razliko in mladim dati možnost. »Trenutno v občini ni nobenega zagotovila, da bo perspektivna mladina ostala v našem mestu. Treba je postaviti nove temelje in vrniti zaupanje mladih v občinsko politiko,« je dejal Rižnar, medtem ko Metod Dolinšek vidi največji problem mladih glede pasivnosti v tem, da ne razumejo notranjega lokalnega političnega sistema, zato bi uvedel prakse znotraj lokalnih javnih institucij (šole, uradi, knjižnice), kjer bodo mladi že v začetku svoje kariere spoznali delovanje sistema. Danilo Križman želi v Mariboru doseči »mentalno« odcepitev od prestolnice, zavzemal pa se bo za pripravo mednarodnega razpisa in vključitev treh strokovnjakov za razvoj občinskega gospodarstva.
