Novice Svet24

Denar iz evropskega proračuna je zamrznjen, ker je EU ugotovila, da imamo diskriminatorno politiko pri javnih naročilih, je ob začetku tradicionalne letne konference Dnevi slovenske uprave, ki se je v organizaciji Fakultete za upravo danes začela v Ljubljani, dejala Bulčeva. "To je naša odgovornost," je poudarila.

Ko je povedala, da nam je do jeseni uspelo sprostiti 183 milijonov evrov zadržanega denarja in jih je zamrznjenih še 70 milijonov evrov, pa je dobila šaljivo pripombo enega od udeležencev dvodnevne konference: "Ko bodo izvedeli, da imate črn pas iz borilnih veščin, bodo hitro odmrznili še ta sredstva."

Navzoče na konferenci je nova ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo opozorila predvsem na dejstvo, da evropska sredstva niso nobena pomoč Sloveniji. "To je naš denar, ki ga deponiramo in ga lahko črpamo v dogovoru z EU," je pojasnila. Izvajalci projektov bi se morali zato zavedati, da v primeru, da jih ne morejo črpati, svoj lastni denar nekomu podarimo.

Največja težava po njenih besedah ni pomanjkanje denarja, pač pa da se nosilci projektov ne držijo pravil. To pa vodi v zamrznitve in zavrnitve iz Bruslja, je dejala. Ob tem je opozorila, da so za vsebino projektov odgovorni njihovi nosilci, služba vlade za razvoj lahko te postopke le nadzoruje in spremlja ter seveda nudi ustrezno podporo.

"Naša služba bo delovala v smeri, da bo ves čas prisotna tema inovativnosti, povezovanja, transparentnosti," je napovedala Bulčeva. Poudarila je, da gre za edini razvojni denar, ki ga ima Slovenija in zato nosilce projektov vnovič pozvala k odgovornosti in resnemu pristopu k izvajanju zaupanih jim projektov.

Edini vir proračuna s trednom rasti

Na razvojni vidik evropskih sredstev je opozoril tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel. V državnem proračunu je namreč razvojnega vidika razmeroma malo, medtem ko se delež evropskih sredstev povečuje.

V tekočem programskem obdobju je Slovenija iz evropskih strukturnih skladov in kohezijskega sklada dobila več kot štiri milijarde evrov. To pomeni 12 odstotkov vseh prihodkov državnega proračuna, kar je denimo več, kot pa se v proračun steče od dohodnine. Gre za praktično edini vir državnega proračuna s trendom rasti, je povedal Vesel in dodal, da po drugi strani plačila Slovenije v proračun EU predstavljajo manj kot pet odstotkov vseh odhodkov državnega proračuna.

Vesela sicer veseli, da je Slovenija neto prejemnica evropskih sredstev, vendar pa so primerljive države pri tem bolj učinkovite. "Pri nas se ukvarjamo le z učinkovitostjo črpanja, medtem ko smo še daleč od merjenja učinkovitosti porabljenih sredstev," je dejal.

Kot največji problem pa je prvi mož računskega sodišča izpostavil dejstvo, da je treba za izvedbo projektov, za katera so bila pridobljena evropska sredstva, najprej založiti sredstva iz državnega proračuna. Po izračunih računskega sodišča to zalaganje v povprečju traja kar leto in pol, v nekaterih primerih celo pet let, kar se mu zdi z vidika vzdržnosti javnih financ velik problem.