Nekoč elitna hotelska ponudba v drugem alpskem biseru je le še bleda senca svoje stare slave. Lastniki in upravitelji hotele izčrpavajo in puščajo propadati. Zdi se, da je občina pri tem nemočna.
Kranjski kriminalisti so pretekli teden proti Janu Pačnika (sinu Zmaga Pačnika), Božidarju Šosterju in BorutuTrebšu podali kazensko ovadbo zaradi suma oškodovanja dobaviteljev, upnikov in zaposlenih.
»Kako je družina Pačnik prišla do hotelov? To lahko obravnavamo enkrat drugič.« Jan Pačnik
Ko so bili hoteli med zadnjimi sezonami sploh odprti, so bili s pomočjo novoustanovljenih pravnih oseb. Tako je hotel Zlatorog med letoma 2010 in 2012 upravljala družba Zlatorog turizem, pozneje pa so to poverili Zlatorog turizmusu, trdi župan Bohinja Franc Kramar. Zmeda je le navidezna, za obema pravnima osebama namreč stoji prokurist Božidar Šoster. Pod prvo naj bi tako nastala premoženjska škoda v višini 750.000 evrov, pod drugo pa se je nadaljevalo z zaposlovanjem na črno, s čimer si je upravljavec nezakonito prilastil nadaljnjih 270.000 evrov sredstev iz poslovanja družbe, prav tako pa ni oddal obračuna davka in se na ta način izognil plačilu 75 tisočakov davčnih obveznosti, ugotavljajo kriminalisti.
Manj gostov v Pačnikovih hotelih
70.000 nočitev so v hotelih našteli leta 2005, 2011 pa samo še 38.000. Pačnik sicer priznava, da niso strokovnjaki za upravljanje hotelov, zato iščejo najemnike. Meni, da so jih z nakupom leta 2003 rešili stečaja, a hoteli že deset let propadajo.
Jan Pačnik in Trebše zdaj vso krivdo valita na upravnika Šosterja ter zanikata očitke kriminalistov. A zgodba ima precej daljšo brado, Pačnikovi so namreč do hotelov prišli s klasičnim tajkunskim prevzemom, trdi županski kandidat Bojan Traven. Leta 2003 so z »akumuliranim« ali bolje rečeno izčrpanim kapitalom uspešno prevzeli hotelsko verigo, katere upravitelji naj bi postali zaradi političnih povezav. Sledilo je izčrpavanje, sredstva so odvajali na lastna podjetja, trdi Traven. S tako akumuliranim kapitalom so jih nato odkupili in se pridružili vrsti tranzicijskih kapitalistov, ki so ustvarili nekaj iz nič.
A kot takšni »gospodarji« očitno niso znali zagnati uspešnega poslovnega modela. Hotele so deset let pustili propadati, vanje niso vlagali, nadaljevali pa so z izčrpavanjem. Občina je lahko le nemočno opazovala, vse do trenutka, ko je županu prekipelo in je skupaj z zaposlenimi v hotelih proti omenjenim akterjem vložil kazensko ovadbo. Kramar sicer že dalj časa načrtuje ustanovitev občinskega podjetja, ki bi hotelsko verigo odkupilo, interes za to so pokazali celo Pačnikovi, vendar do odkupa še ni prišlo. Županski kandidat Traven napoveduje, da ob pridobljenem mandatu ne bo pristal na občinsko lastnino, s Pačnikovimi pa se bo pripravljen pogovarjati samo prek odvetnikov, s katerimi jih želi prisiliti v prodajo hotelov strateškim lastnikom – za simbolično ceno.
