Zadnja nesreča, ki se je pripetila v soboto na Vranskem in je vzela življenji dveh mladih ljudi, ki sta pred seboj imela še vse življenje, je samo še en dokaz več, da je državi in politikom popolnoma vseeno za svoje državljane. Več kot očitno je, da sanacija po vsakih poplavah poteka počasi, izjemno mačehovsko. Denar prerazporejajo sem ter tja, zdi se, da brez pravega cilja in strategije, ki bi v prihodnosti preprečila katastrofalne škode na objektih in ne nazadnje, kar je najpomembneje, zavarovala človeška življenja.
Žal niti pet smrtnih žrtev v zadnjih sedmih letih zaradi naraslih voda ni bilo dovolj dober razlog, da bi pristojni pljunili v roke in preprečili nadaljnje žrtve.
A žal denarja, ki ga država nameni za sanacijo in protipoplavno zaščito, še zdaleč ni dovolj, da bi lahko ljudje na nevarnih območjih mirno zatisnili oči. Žal niti pet smrtnih žrtev v zadnjih sedmih letih zaradi naraslih voda ni bilo dovolj dober razlog, da bi pristojni pljunili v roke in preprečili nadaljnje žrtve.
Poplavnih območij je na ozemlju Republike Slovenije 15 odstotkov vsega ozemlja, kar ni zanemarljiva velikost, in zaradi tega tudi številke, ki bi jih morali nameniti za vzdrževanje, sanacijo in investicije v zagotavljanje varnosti niso majhne, a še zdaleč ne primerljive z milijardami, ki smo jih namenili na primer za sanacijo bančnih lukenj. Letno bi ministrstvo za okolje in prostor samo za vzdrževanje infrastrukture moralo nameniti od 35 do 50 milijonov evrov, je pretekli teden za medije dejal Rok Fazarinc, strokovnjak za poplavno varnost s fakultete za gradbeništvo in geodezijo. A žal je resničnost precej daleč od teh številk. Agencija RS za okolje (Arso), ki je odgovorna za vzdrževanje vodotokov, dobi letno od države zgolj 7,6 milijona evrov, v letošnjem letu pa je država za to namenila še manj – pičlih 2,9 milijona evrov.
35–50 milijonov evrov bi morala država letno nameniti za sanacijo vodotokov
5 smrtnih žrtev je bilo v zadnjih sedmih letih zaradi poplav
2,9 milijona evrov je država letos namenila za sanacijo vodotokov
150 milijonov evrov letno je škode zaradi poplav
In ker je v Sloveniji celo 27 tisoč kilometrov vodotokov, to pomeni, da lahko Arso s tem denarjem enemu metru vodotoka za vzdrževanje nameni le 10 centov. Ker pa bi morali biti vodotoki vzdrževani dvakrat letno, je torej znesek za meter vzdrževanega vodotoka le pet centov. Arso sicer vsako leto ministrstvu poda predlog, koliko denarja potrebujejo za vzdrževanje rek in potokov, za letos so na primer podali predlog 25,5 milijona evrov, a se ministrstvo na to požvižga oziroma denar, ki bi moral biti namenjen za to, prerazporeja drugam. Kot je potrdil Boštjan Petelinc z ministrstva za okolje, je precej tega denarja šlo za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi. Precej bolj šokantne so tudi številke, ki bi jih država morala nameniti za sanacijo nastalih škod po poplavah. Če bi vlade redno namenjale zadostna sredstva za varovanje pred poplavami, nas bi to stalo manj, kot pa nas zdaj letno stane sanacija. Letno namreč zaradi poplav nastane od 100 do 150 milijonov evrov škode. Od leta 2007 pa do danes je bilo škode skupaj za 700 milijonov evrov, od tega upravičenih stroškov 350 milijonov evrov, država je do zdaj od tega namenila le 160 milijonov evrov, in kot že rečeno, za letos zanemarljivih 2,9 milijona evrov. In za konec morda še nekaj spodbudnega. Izvedeli smo, da namerava država za sanacijo poplavnih območij v naslednjih šestih letih nameniti 600 milijonov evrov, in sicer tako da bi pridobila kredit v evropski investicijski banki, a bi kljub temu s tem denarjem sanirala zgolj nekaj več kot polovico teh območij, ostala območja pa bi na sanacijo morala še počakati.
Nekaj je torej na tem področju v naši državi hudo narobe. In dokler državljani ne morejo mirno zatisniti svojih oči, jih zaradi skrbi zanje ne bi smeli tudi politiki.
