Na kraj nesreče, ki se je zgodila okoli 13. ure, so takoj prišli gasilci PGD Senožeče, Divača in Povir ter Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Kot so povedali sežanski reševalci, so na kraju nesreče naleteli na goreče razbitine letala in zoglenela trupla pilota in dveh potnikov. »Od letala ni ostalo nič, razen motorja in nekaj kovinskih delcev,« so povedali. Hudo ranjenega Primoža – prav tako pilota, ki se mu je uspelo prebiti iz letala in je bil kljub hudim poškodbam pri zavesti, so odpeljali v ljubljanski UKC.
Nesreča se je zgodila s športno-rekreativnim štirisedežnim letalom francoske izdelave robin DR 400, ki se ga uporablja predvsem za šolanje pilotov in vleko jadralnih letal.
»V zavoju je najverjetneje prišlo do zloma vzgona, zaradi česar se je letalo s krilom dotaknilo tal in strmoglavilo. Zlom vzgona je lahko posledica različnih tehničnih oziroma klimatskih vzrokov, kot so na primer hipna izguba moči motorja, spuščajoči se vetrni tokovi ali pa nenadejano vrtinčenje zraka. Letalo je bilo tudi polno naloženo, zaradi česar je nekoliko teže obvladljivo. Druga možnost pa je, da je prišlo do tehnične okvare, zaradi katere se je pilot želel vrniti nazaj na stezo, pri čemer je prišlo do nesreče,« morebitne vzroke nesreče pojasnjuje strokovnjak za letenje, ki ne želi biti imenovan. Ob tem poudarja, da gre pri letalskih nesrečah vedno za seštevek več vzrokov in da so včasih vremenski dejavniki povsem nepredvidljivi.
Nesreča se je zgodila s športno-rekreativnim štirisedežnim letalom francoske izdelave robin DR 400, ki se ga uporablja predvsem za šolanje pilotov in vleko jadralnih letal. Ob tem strokovnjak poudarja, da je vsako letalo natančno pregledano vsakih 50 ur letenja in da je kljub veliki medijski pozornosti, namenjeni letalskim nesrečam, letalski promet bistveno varnejši od cestnega. »Možnost letalske nesreče je za vsak prevožen kilometer sedemkrat manjša kot v cestnem prometu,« je jasen.
