V osnovi – kdo je zavezanec?
JOŽE: Zavezanec za ravnanje z embalažo je pravna oseba, ki daje embalažo prvič na trg Slovenije. To je lahko embaler, ki embalira blago z namenom prodaje na slovenskem trgu, ali pa pridobitelj embaliranega blaga (novejši izraz za uvoz iz tretjih držav in pridobitev iz držav EU), ki daje na slovenski trg izdelke. Zavezanec posledično daje na trg embalažo. Gre za embalažo, ki izdelek hrani, ga oblikuje, ščiti pred zunanjimi vplivi, med transportom … Vse, kar zavezanci dajejo na trg, na koncu obremenjuje okolje z embalažo, ki nastaja kot odpadek. Zavezanci morajo poročati, koliko embalaže dajejo na slovenski trg, kar pomeni, da morajo o tem voditi evidenco. Evidenca je ena izmed bistvenih zahtev in hkrati tudi največje breme posameznega podjetja. Natančno mora določati, koliko embalaže vsebuje posamezni izdelek, torej težo embalaže, poleg tega mora biti določeno, za kakšno vrsto embalaže gre. Poznamo jih več vrst, kartonsko, papirnato, kovinsko ...
»Imamo več kot 100 zavezancev, ki imajo z nami sklenjeno pogodbo od 1. 1. 2014.«
In kaj ugotavljate? Ali po vašem mnenju zavezanci o tem poročajo pravilno oziroma ustrezno?
JOŽE: Predvsem se je treba zavedati, da vzpostavljanje evidence ni tako preprosto. Kaj pomeni vzpostavljanje evidence? Vsako podjetje, ki embalira izdelke, mora točno vedeti, koliko embalaže je na eno enoto oziroma na posamezni izdelek. Nato mora vedeti, koliko je posledično transportne embalaže. Pri embalerjih, ki kupujejo embalažo za embaliranje blaga, je vzpostavitev evidence enostavnejše kot za podjetja, ki uvažajo oziroma pridobivajo iz EU. Ti se poslužujejo evidenc na osnovi metod določevanja količine, ker podatkov ne pridobijo neposredno od embalerjev. Nadalje morajo podjetja skleniti pogodbo z družbo za ravnanje z odpadno embalažo, kateri poročajo o količini embalaže. Na drugi strani pa morajo obračunati okoljsko dajatev in o tem poročati na carinsko upravo. Ta vodi evidenco, koliko embalaže zavezanci dajejo na trg, ter nadzoruje pravilnost vzpostavitve evidence. Podjetja morajo pri obračunu okoljske dajatve sporočiti, s katero družbo za ravnanje z odpadno embalažo imajo sklenjeno pogodbo.
Kako natančni so podatki, ki jih morajo poročati vam in carinski upravi? Oziroma ali se jih da preveriti?
MARSEL: Podatka, ki ju podjetja sporočijo carinski upravi in družbi za ravnanje z odpadno embalažo, mora biti identična. Treba je povedati, da lahko točen podatek o tem, koliko embalaže da podjetje dejansko na trg, mi kot embalažna družba nadziramo prek revizijskih pregledov. Z drugimi besedami, ta podatek je skoraj nemogoče v celoti preveriti, ker podjetja ne uporabljajo dobrih programov. Dejansko bi moral biti vsak izdelek naveden natančno, po gramih oziroma po neki teži embalaže. Če za primer vzamemo jogurt ... Natančno bi moralo biti navedeno, kako težek je pokrovček, lonček, transportna embalaža … In več ko ima podjetje izdelkov na trgu, težje je te stvari nadzorovati.
»Svoje dobre rezultate smo dokazali s tem, ko smo v prvih sedmih mesecih pobrali 108 odstotkov odpadne mešane embalaže.«
Koliko zavezancev ima trenutno sklenjeno pogodbo z vašo družbo?
JOŽE: Imamo več kot 100 zavezancev, ki imajo z nami sklenjeno pogodbo od 1. januarja 2014. Imamo pa tudi že nekaj pogodb za prihodnje leto.
Se pravi, da družba za ravnanje z odpadno embalažo pridobiva zavezance v tekočem letu za prihodnje leto. Zakaj je to tako? Zakaj letna pogodba?
JOŽE: Najprej je treba pojasniti, da vsaka stranka, ki je v prvem kvartalu (v prvih 3 mesecih) pri neki družbi za ravnanje z odpadno embalažo, tudi poroča carinski upravi in ima tista družba obveznosti celo leto prevzemanja od izvajalcev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v skladu z veljavno zakonodajo …
MARSEL: Skratka, zadeva je razdeljena na štiri dele. Če da denimo podjetje v prvem kvartalu na trg 100 ton, se to avtomatsko pomnoži s štiri. In toliko mora recimo Recikel v celem letu v deležu pobrati od komunalnih podjetij. Lahko pa bi podjetje na primer tekom leta prekinilo pogodbo in zamenjalo družbo. A pri tej družbi ne bi bil zaveden delež. To pomeni, da bi morala tista družba, pri kateri je bilo podjetje v prvem kvartalu, še vedno pobirati zavedeni delež embalaže od komunalnih podjetij.
Več kot 100 zavezancev … To je zaenkrat kar lep rezultat, kajne?
JOŽE: Smo kar dosti prisotni na trgu in mislim, da smo dobra ekipa ter da bomo tudi v naslednjem letu dokazali, da smo še sposobnejši. Dejstvo je tudi, da s tem skrbimo tudi za to, da imajo izvajalci ustrezno storitev.
MARSEL: Svoje dobre rezultate smo dokazali s tem, ko smo v prvih sedmih mesecih pobrali 108 odstotkov odpadne mešane embalaže od komunalnih podjetij, s tem da se trudimo, da bili dobili kartonske embalaže od komunalnih podjetij toliko, kolikor nam bi je morali dati … Tudi glede steklene embalaže lahko rečem, da smo je pobrali toliko, kot je moramo. S tem izpolnjujemo vse svoje dolžnosti, čeprav je naša družba na trgu komaj eno leto.
»Smo kar dosti prisotni na trgu in mislim, da smo dobra ekipa ter da bomo tudi v naslednjem letu dokazali, da smo še sposobnejši.«
Vrnimo se na tiste osnovne stvari, ki se tičejo državljanov, na ločevanje odpadkov. Je to področje po vašem mnenju dobro urejeno?
JOŽE: Dejstvo je, da ima Slovenija eno veliko pomanjkljivost. Nima poenotenega sistema. S strani države oziroma ministrstva za kmetijstvo in okolje ni natančno določeno, kako se bo pri nas ločevalo, saj je to v pristojnosti občinske zakonodaje. Dostikrat se zgodi, da recimo nekdo, ki iz Koroške pride na Primorsko, ne zna ločevati ali nepravilno ločuje. Različni sistemi v tako majhni državi lahko samo zmedejo vestne državljane pri ločevanju.
MARSEL: Po Sloveniji so tudi zabojniki različne barve. Že med posameznimi občinami so razlike.
JOŽE: Jaz mislim, da se tukaj največji problem pokaže takrat, ko je treba organizirati zbiranje odpadkov. Mislim, da če bi imeli enoten sistem, bi tudi znali enotno urejati in nadzorovati. Zdaj niti ne veš, kakšna količina embalaže se bo zbrala na koncu, kar pa je posledično vezano na strošek družbe in s tem višino embalažnine. Mislim, da bi bilo tukaj potrebnega še precej usklajevanja s strani državnih organov.
»Otroci že zdaj več vedo o pravilnem ločevanju odpadkov kot pa odrasli.«
Ločevanje odpadkov in embalaža ... Ljudje marsikdaj ne vemo, v kateri zabojnik odvreči neki odpadek. Kaj nam bi svetovali?
JOŽE: Na naši spletni strani lahko najdete veliko informacij o tem, o embalažnih materialih, vrstah embalaže in delovanju družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Vsekakor lahko vsak med nami pogleda na sam izdelek, kjer je tudi oznaka embalažnega materiala. Te oznake nam torej povedo, za kakšno embalažo gre. Da se dobiti tudi shema, kako so embalažni materiali razdeljeni.
MARSEL: Tudi komunalna podjetja obveščajo svoja gospodinjstva z zloženkami in drugimi mediji. Vseeno pa mislim, da če bi bili ljudje še bolj ozaveščeni, bi bilo še boljše.
Mislite, da smo premalo ozaveščeni, kar se tiče ločevanja odpadkov?
JOŽE: Bom rekel, da je to tudi dolgotrajen proces. Se pa veliko dela v tej smeri. V šolah, vrtcih in drugih ustanovah potekajo različna izobraževanja, kako ravnati z neko vrsto embalaže, kam odvreči stvari itd. Tako da se zavedamo, da otroci že zdaj več vedo o pravilnem ločevanju kot pa odrasli.
»Na področju zbiranja odpadkov bo potrebnega še precej usklajevanja z državo.«
MARSEL: Mislim tudi, da ko bodo kazni glede nepravilnega ločevanja odpadkov višje ter se bodo izvrševale, bomo tudi ljudje imeli več interesa do okoljske ozaveščenosti. Enako je na cesti oziroma s prometnimi kaznimi. Če teh ne bi bilo, bi se verjetno v Sloveniji na cesti obnašali bolj neprilagojeno.
Kaj pa kazni in nadzor ločevanja? Kdo je za to pristojen?
JOŽE: Kar se tiče kazni za fizične osebe, je treba najprej vedeti, da na tem področju velja občinska zakonodaja. Mestni redarji so tisti, ki nadzorujejo ustreznost ločevanja. Oni lahko izdajajo kazni, z občinsko zakonodajo pa je določeno, kakšne so, in seveda se od občine do občine razlikujejo. Ponekod tudi ni dovolj mestnih redarjev, da bi nadzorovali ločevanje, in tako se nadzor enostavno ne izvaja.
Se pravi nam nihče drug ne more napisati kazni? Tudi delavci na odvozu ne?
JOŽE: Ne morejo napisati kazni, lahko pa zavrnejo zabojnik. Drugače rečeno, zabojnika ne izpraznijo v komunalno vozilo, ker ni pravilno ločeno. Slišal sem za nekaj primerov v posameznih občinah, ko lastniku niso želeli izprazniti zabojnika, pozneje pa je prejel tudi kazen.
