Izvoljeni predstavniki so začeli z delom v sklicu parlamenta, katerega naloga bo iz ruševin dvigniti pokradeno in obubožano državo.
Na včerajšnji ustanovni seji novega sklica državnega zbora je vse potekalo dokaj gladko, čeprav se je v poslanske klopi usedlo kar 64 novincev. Ko se je začelo glasovanje, smo lahko videli, da se z novimi obrazi ni nič spremenilo. Kupčkanje, očitki in boji za pozicije.
Ustanovna seja se je, kakor je običajno, začela s petjem Zdravljice, nato pa je poslance nagovoril odhajajoči predsednik državnega zbora Janko Veber, ki je izpostavil predvsem težke razmere, v katerih je državni zbor deloval, kot največji dosežek pa izpostavil spremembi ustave, glede katerih so se uspeli poenotiti poslanci.
Sledil je nagovor predsednika republike, ki so ga sicer ob prihodu v državni zbor pričakali žvižgi Janševih podpornikov. Pahor je poslancem čestital ob izvolitvi in jim zaželel, da se skupaj trudijo po najboljših močeh. Da bi jih motiviral, je uporabil kar besede znamenitega angleškega politika Winstona Churchilla: »V teh časih trud po najboljših močeh ni več dovolj.« Pahor je ob tem še dodal, da tvega oceno, da bo za uspešnost tokratnega mandata najpomembnejša okoliščina splošno politično vzdušje. »V tem smislu smo zaradi razlik med nami dolžni paziti drug na drugega. Nespoštljivost do enega je nespoštljivost do vseh,« je dejal. Z besedami »sreča je na strani pogumnih ljudi«, je svoj govor zaključil.
Med sejo državnega zbora se je glede svojega vstopa v koalicijo izjasnila NSi, ki vstop pogojuje s socialno kapico, nižjimi davki in nadaljevanjem procesa privatizacije, kar je v velikem nasprotju s stališčem SD, ki socialni kapici ostro nasprotuje. Karl Erjavec je medijem povedal, da pričakuje tri ministrska mesta in položaj predsednika državnega zbora. Miro Cerar je poudaril, da so ga poteze Karla Erjavca presenetile, a da je to spremembo stališč med pogajanji pričakoval. Zdaj pričakuje nadaljevanje pogovorov, ministrske funkcije pa naj bi se delile predvsem glede na sposobnosti. Vlado naj bi dobili v drugi polovici septembra.
Njegovi pozivi h konstruktivnemu delovanju so hitro izzveneli, saj je zaradi SDS sledil zaplet pri imenovanju mandatno-volilne komisije, zahtevali pa so tudi prekinitev seje, kar pa so poslanci zavrnili. Mandatno-volilna komisija je nato soglasno, a brez predstavnikov SDS potrdila mandate vsem 90 izvoljenim poslancev, tudi mandat Janeza Janše. Sledila je razprava, iz katere pa je bilo razvidno, da bo mandat »edinega političnega zapornika v Evropi« na prihodnih sejah še kako žgoča tema. »Ko bodo potrjeni naši mandati, bo nastopil tudi zakon o poslancih in 9. člen je zelo jasen, zato pričakujem, da bomo v nadaljevanju o tem tudi odločali. Državljanom moramo dati sporočilo, da smo pred zakonom enaki vsi,« je dejal Jani Möderndorfer iz Zavezništva Alenke Bratušek. Oster je bil tudi poslanec nove parlamentarne stranke Združena levica Matjaž Hanžek, ki je povedal, da bodo v poslanski skupini podprli vse mandate, ob tem pa je dejal, da se bodo morali kmalu pogovoriti in sprejeti nekatere spremembe glede opravljanja poslanske funkcije. Poslanske mandate so nato poslanci soglasno podprli in prvič v zgodovini Slovenije v državnem zboru sedi pravnomočno obsojeni zapornik. Predsedniku SDS Janezu Janši, ki na Dobu prestaja dveletno zaporno kazen, pa bo omogočeno opravljanje delovnih obveznosti v državnem zboru tudi v prihodnje, so sporočili z Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Zapornik pred protestniki
Med zasedanjem MVK je sicer Janez Janša zapustil prostore državnega zbora in nagovoril svoje privržence v bližnjem parku. Janša je v govoru na odru, ki so ga postavili protestniki, med drugim poudaril, da nobena krivica na svetu dolgoročno ne preživi, če se en sam glas dvigne proti njej in če ta glas vztraja. »Ko vemo, da imamo prav, je treba vztrajati,« je dejal. Dotaknil se je tudi nedavnih volitev in dejal, da »živimo v času, ko so razmere tako izkrivljene, da je v hišo demokracije izjemno lahko priti, tudi če se ustanovi stranko dva meseca pred volitvami«. »Ta hiša, ki se zida po volitvah, je hiša, zgrajena na pesku, ta pa ne more dolgo obstati in biti varen dom za nekoga. Vsi, ki smo tu zbrani, želimo zgraditi hišo na trdnih temeljih. To so lahko spoštovanje človekovih pravic, neodvisno sodstvo in poštene volitve,« je med drugim dejal prvak SDS Janez Janša, ki se mora sicer zvečer vrniti v zapor na Dobu. Pri tem je potegnil vzporednice tudi z Ukrajino in spomnil, da so tudi tam več mesecev vztrajali na trgu, preden se je režim zrušil.
Pri nas je sicer, kot je dejal, marsikaj boljše, marsikaj pa tudi slabše. Med drugim je izpostavil, da tudi v Ukrajini medijski monopol ni bil tako popoln kot v Sloveniji. Po drugi strani pa na protestnike ne streljajo ostrostrelci, ampak slovenska policija ščiti to zborovanje. »Ti policisti opravljajo težko delo, v enem letu dobijo takšno plačo, kot jo bo dobila bivša premierka, ki je zafurala državo, v treh tednih v Bruslju. To krivico lahko popravimo, če boste vztrajali,« je poudaril Janša, ki se je obenem dotaknil vzporednic z afero JBTZ, nato pa je pod bučnimi vzkliki in objemanjem zapustil park in se odpravil nazaj v stavbo DZ. Sicer je pred državnim zborom prišlo tudi do kratkega stika med podporniki in nasprotniki Janeza Janše. Zahvaljujoč hitremu posredovanju policije, dlje od nekaj žalitev in psovk na srečo ni prišlo.
Milan Brglez postal predsednik državnega zbora
Položaj predsednika državnega zbora je običajno ena izmed funkcij, ki je del koalicijskih pogajanj. Predvsem Karl Erjavec je kazal velike apetite za funkcijo, ki je še nima v svoji zbirki. A je od kandidature odstopil, obenem pa povedal, da pričakuje, da bo funkcija vseeno pripadla njegovi stranki pozneje, če bi DeSUS vstopil v koalicijo. Ob tem naj bi pričakovali še tri ministrska mesta. Miro Cerar je tako za predsednika parlamenta predlagal Milana Brgleza, ki je dobil tudi podporo DeSUS-a. »Prepričani smo, da Milan Brglez več kot ustreza položaju predsednika DZ-ja in bo s svojim delovanjem pripomogel k podobi dobro delujoče parlamentarne demokracije,« je dejal Miro Cerar, pozneje pa v izjavi za javnost dodal, da Milan Brglez ni samo začasni nosilec funkcije in tako pokomentiral pričakovanja DeSUS-a. Svoje glasove za Brgleza so dali tudi poslanci NSi, a, kot je povedala predsednica stranke Ljudmila Novak, podpora Brglezu ne pomeni tudi njihovega avtomatskega vstopa v vladno koalicijo. Skupaj je Brgleza podprlo 66 poslancev.
»Zahvaljujem se vam za čast, ki ste mi jo izkazali. Obenem bi se rad zahvalil predsedujoči za korektno vodenje seje državnega zbora. Zavedam se, da je pred mano velika odgovornost,« je v svojem govoru poudaril Brglez, ki je nato zasedel mesto predsednika in zaključil 1. redno sejo parlamenta.
Po včerajšnji potrditvi vseh mandatov imajo poslanske skupine na voljo še šest dni za določitev stalnih vodij poslanskih skupin, nato lahko tudi kmalu pričakujemo tudi posvete pri predsedniku države in njegov predlog za izvolitev mandatarja. Miro Cerar je že nekajkrat dejal, da je izvolitev nove vlade realno pričakovati v drugi polovici septembra, če seveda ne bo doživel podobnega izsiljevanja morebitnih koalicijskih partnerjev, kot ga je pred nekaj leti Zoran Janković.
