Ker je današnja sodba pilotna, to pomeni, da se na enak način rešuje vprašanja vseh, ki so vložili pritožbe na evropsko sodišče ali bi jih še lahko vložili, ne glede na to ali so npr. iz BiH ali Hrvaške.
Veliki senat je odločil o tožbi treh v Nemčiji živečih varčevalcev iz BiH, ki so leta 2005 tožili BiH, Hrvaško, Srbijo, Slovenijo in Makedonijo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici Ljubljanske banke v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.
Veliki senat je danes v ustnem izreku sodbe poudaril, da morata Slovenija in Srbija tako tožnikom iz BiH kot vsem, ki so v enakem položaju kot oni, izplačati prihranke pod enakimi pogoji kot tistim, ki so imeli vloge v domačih podružnicah slovenskih oziroma srbskih bank.
Razsodilo je, da gre za sistemski problem in da morata državi v letu dni najti sistemsko rešitev za njihovo plačilo. Tako kot v primeru izbrisanih bo morala Slovenija zdaj pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe in ga predložiti Svetu ministrov Sveta Evropa, ki nadzira uresničevanje sodb.
Koliko bo morala plačati Slovenija?
"Veliko razočaranje, saj smo ves čas trdili, da so naši argumenti močni, trdni in podprti z ustrezno dokumentacijo. Ta dokumentacija je temeljila na osnovnem načelu, da gre za nasledstveno vprašanje," je odločitev komentirala slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca.
Odvetnik hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke Milivoj Žugić je pozdravil današnjo sodbo. Kot je dejal, je sodišče v Strasbourgu potrdilo, da slovenska država jamči za prihranke in jo lahko vsi varčevalci tožijo. Na Hrvaškem je približno 130.000 varčevalcev, ki LB bremenijo za približno 300 milijonov evrov.
Na novinarsko vprašanje, ali sta bili Slovenija in Srbija po njenem mnenju danes na nek način kaznovani za to, da države naslednice nekdanje SFRJ v več kot dveh desetletjih še niso uspele rešiti tega vprašanja, je odgovorila pritrdilno. "Mislim, da sta bili, in to neupravičeno. Vsaj za Slovenijo lahko trdim, da si je vedno prizadevala, da bi nasledstveno vprašanje rešila, in na njej ni absolutno nobenega razloga, da to vprašanje še v toliko letih ni rešeno."
Glede finančnih razsežnosti sodbe pravobranilka ni želela ugibati. Na vprašanje, ali bi lahko šlo za celo milijarden znesek, je odgovorila le, da po njenem mnenju "tako pesimističen ni treba biti". "Te številke so stvar verifikacije. O tem ta trenutek ne morem povedati nič."
Po oceni BiH znaša dolg Slovenije do bosanskih varčevalcev okoli 250 milijonov mark (128 milijonov evrov) brez obresti.
Sedemčlanski senat sodišča je o zadevi prvič odločil 6. novembra 2012. V takratni pilotni sodbi je po doslej znanih podatkih izrekel podobno sodbo. Slovenija in Srbija sta se februarja 2013 pritožili in zahtevali ponovno obravnavo pred 17-članskim velikim senatom sodišča. Komisija sodišča je to sprejela in odredila novo sojenje pred velikim senatom. To je danes najprej ustno objavilo izrek te dokončne sodbe, sledila pa bo še v pisni obliki.
