Kot je dejal, sodba, ki se mu očita, da je naklepoma pridobil premoženjsko korist za nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja in nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega, katerega takrat sploh ni poznal, pri tem pa sam ni prejel nobene premoženjske koristi, je nelogična, neresnična, ne temelji na dokazih in je enostavno konstrukt.
"Obsojen sem za posel, ki ga nisem sam vodil in s katerim je Pivovarna Laško ustvarila dobiček v višini tri milijone evrov, od tega plačala davek, posel pa je tudi pregledala posebna revizija, ki ni ugotovila nepravilnosti," pravi Šrot.
Po njegovi oceni tako prvostopenjsko kot višje sodišče ni imelo nikakršnih argumentov oziroma dokazov za izrečeno sodbo. Kateri razlogi so vodili višje sodišče k taki odločitvi, pa Šrot ne želi ugibati, zagotovo po njegovem mnenju niso bili dejanski in pravni argumenti.
Višje sodišče v Ljubljani je za Šrota potrdilo dosojeno zaporno kazen pet let in deset mesecev. Okrožno sodišče v Ljubljani pa je Šrota lani spoznalo krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti.
Do kaznivih dejanj je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin za 23 milijonov evrov.
Nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov.
Obtožnica zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško, v katerem naj bi bile pivovarna in njene hčerinske družbe oškodovane za 109 milijonov evrov, in trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta 2012.
Sodišče je nato obstoječo obtožnico razdelilo na dva dela, sojenje zaradi menedžerskega prevzemanja Pivovarne pa je sledilo sojenju v zadevi Istrabenz. Prav tako kot v prvem, je tudi v drugem sojenju na zatožno klop med drugim sedel Šrot.