Kot je pojasnil tržiški župan Borut Sajovic, so poravnavo sklenili v luči zagotavljanja varnosti vseh občanov in njihovega premoženja. Poravnavi pa so na svoji zadnji seji pritrdili tudi občinski svetniki. Križaj je po podoru skal na njegovo parcelo maja 2010 od občine terjal 30.000 evrov odškodnine, s katero bi pokril vrzel v nastali škodi in izplačilom zavarovalnice, ki je odobrila škodo v višini 113.000 evrov. Hkrati je Križaj od občine zahteval sanacijo brežine, ki je bila ocenjena na 190.000 evrov in naj bi preprečila podobne podore v prihodnje.
Po danes sklenjeni poravnavi mora občina v 30 dneh objaviti javno naročilo za gradbena dela do vrednosti 80.000 evrov, katerih bistvo je 50 metrov dolga in šest metrov visoka zaščitna mreža, ojačana s stebri, ki prenesejo udarce skal. Po ocenah strokovnjakov bi s temi deli, ki naj bi jih opravili do konca oktobra, opravili večino sanacije.
Pri sanaciji je pripravljen sodelovati tudi Križaj, ki naj bi poskrbel za helikopterske prevoze, ki so nujni za montažo zaščitne ograje. Kot je poudaril Križajev odvetnik Andrej Kozelj, so s tovrstnim soinvestitorstvom zadovoljni. Upa, da bodo poravnavo z občino uspešno uresničili in tako zagotovili varnost pred morebitnim ponovnim podorom skal.
Brez Križajeve tožbe sanacija najverjetneje ne bi bila tako hitro izvedena, kot je obljubljeno sedaj, saj bi se občina prej skušala dogovoriti z državo, kdo je dejansko financer tovrstnih posegov. Zakonodaja to nalogo nalaga državi in občini, a država že od leta 2010 za takšne podore ne namenja sredstev, je povedal Sajovic.
Kot je pojasnil, bo sedaj občina skupaj s Križajem sama izvedla sanacijo, nato pa bo uveljavljala regresni zahtevek do države. Med tem naj bi tudi razjasnili, kdo je zakonski lastnik 46 hektarov velikega območja, ali je to občina ali Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Vendar samo lastništvo pri odpravi škode nima odločilne vloge, saj sanacija ni v domeni lastnikov, ampak države in lokalnih skupnosti.