Kaj pa politični programi? Na desnici so bolj ali manj končani, za levico pa se zdi, da do tja še ni prišla. Kaj torej čaka Slovenijo v naslednjem mandatu? Nas bodo politiki spet peljali žejne čez vodo?
13. julija bomo že tretjič letos romali na volišča. Tokrat nas čakajo predčasne parlamentarne volitve. Z izvolitvijo zmagovalne stranke si bomo izbrali svojo prihodnost za naslednja štiri leta. Da bi vedeli, kako se odločiti in za koga glasovati, pa so pomembni politični programi strank, ki nam dajo vedeti, katera politična opcija bo sprejela za nas najbolj ugodne zakone in spremembe. Desnica je programe vzela zelo resno in s polno hitrostjo prehitela levo opcijo, ki se še vedno ukvarja sama s seboj. Program je kot prva predstavila NSi, svoje ključne točke programa je nekaj dni pozneje izpostavila še SDS, tukaj pa se tudi vse konča. Ali to pomeni, da stranke večinoma sploh niso pripravljene na predčasne volitve? Če vprašamo njih, to seveda ne drži. A kaj naj si drugega mislimo, če pa smo na začetku volilne kampanje, pa za večino niti ne vemo, kaj bodo v prihodnje njihove prioritete? No, si pa stranke letos bolj kot kadarkoli prej želijo povezovanja in sodelovanja. Vse skupaj se je začelo na desnici že pred evropskimi volitvami, temu modelu pa zdaj sledijo še na levici. Pa bodo ti politični konglomerati zdržali skupaj tudi po volitvah ali bomo spet videli že videno – politična obračunavanja, razhajanja, nestrinjanja? Ob tem bodo žepi politikov debelejši, žepi davkoplačevalcev pa le še bolj raztrgani. In prav zaradi tega so pomembni programi, s katerimi se bo gospodarstvo ponovno zagnalo s polno paro, ki bodo ljudem dali službe, politične usmeritve, ki ne bodo le jemali davkov, ampak gospodarstvu in ljudem tudi kaj dali. Kot smo že na začetku omenili, so stranke tukaj »pogrnile na celi črti«. Sramotno? Bomo res volili le na podlagi prijaznih obrazov, polnih obljub? Morda je to lahko uspelo v preteklosti, a tokrat je stanje preveč resno, da bi to lahko bilo dovolj. Tega se očitno zelo dobro zavedajo na politični desnici. Najverjetneje je tako tudi zato, ker se na desnici zavedajo pomembnosti stika z ljudmi, vedo, kaj volivci od njih pričakujejo, in so na terenu izjemno dobro organizirani. Politična levica pa dostikrat živi v oblakih, stran od »navadnih ljudi«, stran od veselja, žalosti in vsakdanjih težav, ki pestijo malega človeka. Raje kot z dobrimi predlogi za zagon gospodarstva se ukvarjajo, kdo bo s kom sodeloval, zakaj in kako.
Če se vrnemo nazaj k programom. NSi se bo zavzemala za znižanje davčne obremenitve, uvesti nameravajo enostavnejše uradniške postopke in pritegniti nove investitorje, obljubljajo zdravstveno reformo, večjo prožnost na trgu dela, zmanjšanje davkov, zmanjšanje porabe javne uprave in še in še so zapisali v svoj akcijski načrt. SDS se je tega lotila malce bolj populistično oziroma je takšna predvsem ena obljuba iz njihovega programa – vse učence od tretjega razreda naprej bodo opremili s tabličnimi računalniki. »Družine bomo razbremenili za 200 evrov letno na otroka, odpravljena bo čezmerna obdavčitev za vse dnevne migrante, ki hodijo iz Slovenije na delo v Avstrijo, ukinjene bodo zloglasne prevoznice,« je obljubil Janez Janša. Poleg tega pa se bodo zavzemali še za plačano pripravništvo za vse študente, nižjo davčno obremenitev vseh, ki mesečno zaslužijo manj kot 1000 evrov bruto, in znižanje RTV naročnine za tretjino. SDS obljublja še, da ne bo nižanja pokojnin ali novega nepremičninskega davka, napovedali pa so še subvencionirane vozovnice za upokojence.
Ob tem naj dodamo le še to, da – naj si bodo programi zapisani ali ne – državljani nimamo nikakršnih zagotovil, da bodo politiki svoje obljube tudi zares uresničili. Žal so nas že prevečkrat peljali žejne čez vodo.
