Novice Svet24

Pred letom in pol sta se preselila na Primorsko, postala ponosna starša prikupnega sina Jana in se lotila novega projekta. Mladi par se je zavezal trajnosti in jo želita živeti tudi v praksi. Spoznala sta se na fakulteti, oba sta študirala geografijo. »Najprej sva bila nekaj let samo prijatelja. Vedela sem, da Janez rad potuje, zato sem ga nekega dne vprašala, če bi šel z mano na štop do Egipta. Takoj se je strinjal in nekje v Turčiji sva postala par. Tega je zdaj že dobrih osem let,« se spominja Petra in dodaja, da je velika sreča, da sta se z Janezom našla. »Težko bi namreč našla človeka s tako podobnimi vrednotami. Obljubila sva si, da se bova trudila, da najin odnos uspe, da bova skupaj rasla. Veliko je lepega, včasih je tudi težko, vendar se trudiva in to je najpomembnejše,« pravi. Imata tudi podoben pogled na svet, ki sta ga izpilila še na potovanjih.
Vse skupaj se je začelo pred šestimi leti, ko sta iskala projekt v Indiji, kjer bi lahko prostovoljno delala. Janez si je od nekdaj želel saditi drevesa, zato je bila odločitev lahka. Takrat še nista vedela, da jima bo projekt Sadhana forest za vedno spremenil življenje. »V ekološki skupnosti sva prvič v življenju trajnost doživela v praksi: gradnja iz naravnih materialov, lokalna pridelava, stremljenje k skupnosti brez odpadkov, racionalna poraba vode, uporaba naravnih čistil in kozmetike, elektrika na sonce, veganstvo, poleg tega pa izkušnja življenja v skupnosti, v kateri sva začutila, kako močno človek izgublja z individualizmom naše družbe. Po prihodu domov sva želela svojo izkušnjo deliti z vsem svetom in o njej sva predavala, kjer koli so naju želeli poslušati. Na koncu sva se odločila, da ustanoviva društvo Ekologi brez meja.«

Uresničene sanje
Pred letom in pol sta začela uresničevati tudi sanje o selitvi v zapuščeno vasico Hrvoji v slovenski Istri, kjer živi le ena družina, da bosta lahko sledila svojim sanjam. »V Trajnostnem parku Istra, ki smo ga ustanovili pred nekaj meseci, bo lahko vsakdo doživel to trajnost. Naše življenju tu bo zelo drugačno od tistega prejšnjega. Center sestavljajo trije deli: izobraževalni center, raziskovalni center in ekološko naselje. Tu bomo živeli in delovali z raziskovalci, študenti in prostovoljci z vsega sveta. Zdaj polagamo temeljne kamne projektu, pozneje pa ga bomo razširili še na enega od okoliških zapuščenih zaselkov.«
Mladi par je zavihal rokave in se lotil obnove tipične istrske stavbe, v kateri je bilo v preteklosti župnišče. Petrini dnevi so večinoma posvečeni skrbi za Jana in pripravi objekta na obnovo. »Tu bi rada povabila vse, ki bi želeli pripomoči k projektu, da pridete in pomagate pri obnovi ali pa prispevate materiale za obnovo,« trajnostno in ekološko razmišlja mlada mama. Jan se jima je zgodil nenačrtovano, kar je še sreča, saj sta družino sprva načrtovala za čas kmalu po obnovi. »Jan je zelo spremenil najino življenje, tudi pogled nanj. Biti mama je posebno poslanstvo in močno si želim, da bi to vlogo opravila dobro,« pravi. Zdaj ni več na porodniški, vendar sina še ne namerava dati v vrtec. »Raziskave kažejo, da je dobro, da do otrokovega tretjega leta zanj primarno skrbijo starši. Ko otrok dopolni to starost, pa je za njegov razvoj zelo dobro, da gre v vrtec.«

Do konca ekološka
Mladi par je z vsem srcem in dušo zavezan ohranjanju okolja. To počneta tako, da kupujeta zelo malo novih stvari. Že nekaj let na primer nista kupila skoraj nobene obleke, kar se seveda pozna tudi na njihovem družinskem proračunu. »Hodiva na izmenjave oblek, ki jih redno organizira naše društvo. Obleke za dojenčka si izmenjujemo tudi s prijateljicami. Tudi sicer kupujeva rabljeno, kar se le da. Seveda se trudiva tudi pri vseh dnevnih malenkostih: ločujeva odpadke, varčujeva z vodo, se čim manj voziva z avtomobilom in varčujeva energijo. Tudi to ima pozitiven vpliv na okolje in naš proračun.«