Razlog, da nihče ni kandidiral za mesto varuha pravic gora, je verjetno predvsem v tem, da gre za novo funkcijo in da članstvo še ni točno seznanjeno z vlogo in zadolžitvami varuha, so za STA pojasnili na zvezi.
So pa danes potrdili še tri podpredsednike Planinske zveze Slovenije - dosedanja podpredsednika Mira Eržena in Toneta Jesenka, poleg njiju pa še Romana Ponebška. Ob izvolitvi je Rotovnik dejal, da mu velika podpora društev pomeni znak velikega zaupanja in mu daje dodatno motivacijo za opravljanje te odgovorne, a prostovoljne funkcije. "Glede na to, da je en mandat predsednika že za mano in ker kakšne večje spremembe v načinu dela ne načrtujemo, so se o podpori za nov mandat v planinskih društvih lahko odločali brez večjih neznank. Skupaj z izvoljenimi podpredsedniki bom poskušal prejeto zaupanje upravičiti v kar največji možni meri," je še dodal.
Največji izziv o ohranjanje prostovoljnega dela
Rotovnik je predstavil tudi programske smernice za nov štiriletni mandat ter okvirni vsebinski in finančni načrt za prihodnje leto. Največji izziv bo po njegovem mnenju ohranjanje prostovoljnega dela kot temeljne oblike dela planinske organizacije, saj "trenutne otežene splošne razmere v naši družbi temu niso naklonjene". Poseben izziv bo po mnenju Rotovnika sodelovanje z državo na zakonodajnem področju. "Od države zaradi velikega obsega opravljenega prostovoljnega dela v javno korist pričakujemo ustrezno razumevanje in podporo", pravi novi stari predsednik planinske zveze.
284 planinskih društev
Planinska zveza Slovenije je konec lanskega leta vključevala 284 planinskih društev s skupno 55.159 člani, kar je 4,1 odstotka manj kot v letu poprej (57.520). Kot ugotavljajo na planinski zvezi, upad članstva ni vezan na regijo, niti na velikost društva. Pravzaprav je pri velikih društvih običajno upad članstva večji, kar bi si lahko razlagali tudi s tem, da pri teh društvih ni tolikšnega osebnega stika s članstvom, ocenjujejo. Danes so se seznanili tudi z nekaterimi podatki o nesrečah v gorah. Vzrok za poškodbe planincev je v 70 odstotkih nesreč zdrs oz. padec pohodnikov, 15 odstotkov nesreč pa je povezanih s padcem pri plezanju, navajajo v zvezi. Glede na to, kaj so glavni vzroki poškodb planincev, v zvezi ugotavljajo, da se bodo morali še bolj posvečati ozaveščanju planincev in drugih obiskovalcev gora o nevarnosti v gorah ter organizirati še več krajših tečajev varne hoje v gorah.
