Domen Bajec priporoča ročno odstranjevanje gosenic.
Pojav ni nov, morda smo malce pozabili na čas pred enim desetletjem, predvsem v posameznih letih med letoma 1999 in 2005, ko so od tri do pet centimetrov dolge gosenice prav tako množično kot letos napadle vinograde. »Gosenice, ki jih v vinogradu trenutno prepoznamo za najbolj škodljive, pripadajo skupini metuljev sovk, ki so migratorni in je njihov pojav zato težko napovedovati. Prevladujeta vrsti Noctua comes in Noctua fimbriata, ki sta dejavni ponoči, zasledimo pa lahko tudi druge iz skupine pedicev,« pravi Domen Bajec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto, službe za varstvo rastlin.
»Letos so gosenice ponovno prisotne na vseh vinogradniških legah, pa tudi na drugih površinah. Prehrana gosenic in s tem posredno škoda v vinogradih je odvisna od ponudbe v naravi. Iščejo vire, bogate z vitamini in drugimi esencialnimi snovmi: cvetove, popke, brste regrata, gozdnih jagod, sadnega drevja in vinske trte. Ker letos pri nas v času njihovega najintenzivnejšega apetita brsti ravno vinska trta, regrata pa je bilo pred dvema, tremi tedni bistveno manj, so se odločile predvsem za trto. Kljub temu trenutno v zvezi s tem beležimo v vinogradih, zatravljenih z regratom, letos bistveno nižji odstotek poškodovanih brstov. Iz tega razloga košnjo podrasti v tem času, v naslednjih dveh tednih, še odsvetujem,« pravi Domen Bajec, ki priporoča ročno odstranjevanje gosenic. »Opravljeni poskusi s fitofarmacevtskimi sredstvi so bili za določene pripravke sicer res pozitivni, vendar se ravnanje z insekticidi v praksi pokaže za neracionalno. Da potencialno učinkovito sredstvo deluje in da gosenica pogine, mora gosenica zaužiti od pet do šest brstov, s tem pa je škoda v vinogradu že narejena.«
Ena gosenica lahko v noči uniči od tri do osem brstov. Dejavne so samo ponoči, podnevi pa se skrivajo v tleh. Plitva obdelava tal pozno jeseni oziroma zgodaj spomladi prezimavajoče gosenice izpostavi mehanskim poškodbam in okoljskim dejavnikom, kar poveča njihovo naravno smrtnost. Gosenice se zabubijo konec aprila, konec junija pa se pojavijo prvi metulji. Migratorne vrste metuljev lahko med migracijo s pomočjo zračnih tokov premagajo celo razdalje, večje od 800 kilometrov.
