Vodja celjskih kriminalistov Igor Kekec je na današnji novinarski konferenci povedal, da so osumljenci z zlorabo položaja ali pravic, goljufijami, ponarejanjem in uničenjem listin Gradis oškodovali za dobrih 7,7 milijona evrov. Med osumljenimi je tudi nekdanja direktorica Gradisa Lidija Žagar, ki je osumljena več kaznivih dejanj.
Poleg vloženih kazenskih ovadb so kriminalisti v osmih primerih, kjer niso ugotovili vseh elementov kaznivih dejanj, na Okrožno državno tožilstvo v Celju podali še osem poročil.
Kriminalisti so odgovorne in druge pri ugotovljenih nepravilnostih sodelujoče osebe ovadili za šest kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, ker so pri opravljanju gospodarske dejavnosti izrabile svoj položaj in na ta način Gradisu povzročile premoženjsko škodo v višini 2,2 milijona evrov. Za omenjena kazniva dejanja je zagroženo do osem let zaporne kazni.
Zlorabo položaja so kriminalisti med drugim ugotovili v primeru preplačanega nakupa zemljišča na Gorenjskem v letih 2007 in 2008. Pri financiranem nakupu z leasingom, ki ga je odgovorna oseba Gradisa opravila s pomočjo fizične osebe kot posrednikom, je slednja na škodo gradbenega podjetja pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 1,7 milijona evrov.
Vedela, da gre za lažne račune
Kriminalisti so elemente zlorabe položaja ugotovili tudi pri izvajanju pogodbe med Gradisom in podjetjem iz Mozirja, v katerih je bila sprva odgovorna ista oseba, torej Žagarjeva. Ta je med letoma 2006 in 2009 priznavala in poravnavala vrsto računov druge družbe, izdanih za neopravljene storitve, navidezno opravljene storitve in navidezno dobavo materiala. Pri tem pa je Žagarjeva vedela, da gre za lažne račune, saj jih je sprva kot odgovorna oseba družbe Mozirje izdajala sama, po kasnejših statusnih spremembah, ko je imela družba sedež v Šentjurju, pa druga odgovorna oseba. Z navedenim dejanjem je bil gradbeno podjetje oškodovano za 486.000 evrov.
Nakup umetnij in pohištva
Kriminalisti so obravnavali še primer nakupa štirih umetniških slik in pohištva, ki jih je Gradis kupil od Žagarjeve kot fizične osebe, pri tem pa je vrednost ob nakupu za okoli 21.000 evrov presegala dejansko vrednost. Z dejanjem si je v tem primeru odgovorna oseba, kot fizična oseba, pridobila protipravno premoženjsko korist in hkrati prikazala, da je v tej vrednosti navidezno vrnila del gotovinskega posojila, ki ga je prejela od podjetja.
Poleg že omenjenega so kriminalisti uspešno preiskali tudi 22 kaznivih dejanj poslovne goljufije, pri katerih je povzročena materialna škoda znašala okoli 5,5 milijonov evrov. Z dejanji so odgovorni oškodovali več pravnih in fizičnih oseb s širšega območja države, večinoma podizvajalcev.
Odgovorne osebe gradbenega podjetja so pri sklenitvah pogodb oziroma poslov, podizvajalce preslepile. Pogodbe so sklepali kljub temu, da so vedeli, da obveznosti ne bodo mogli izpolniti in storitev poplačati, ker je bilo podjetje v finančnih težavah. Za navedena kazniva dejanje je zagroženo do deset let zaporne kazni.
