V trebušni votlini so se nabrali kar štirje litri gnoja!
»Bil je 4.2.2014 tega dne ne bom nikoli pozabila. Zjutraj ob 7.00 ko sem mojega sončka nahranila, so se začele bolečine v levem spodnjem delu trebuha in se nato iz ure v uro širile po celem trebuhu. Okoli 10.00 ure so te bolečine bile že tako neznosne, da sem v solzah prosila mojega moža naj mi nekako pomaga. Ob 12.00 sem prišla k mojemu osebnemu zdravniku, kjer sem dobila injekcijo, ki pa ni pomagala popolnoma nič. Moja pot se je tako nadaljevala na urgenco, kamor sem prišla že v obupnem stanju, saj so me noge komaj držale (Telesna temperatura 40 in mrzlica celega telesa).Tam so me hitro sprejeli, mi dali infuzijo in čakali, da se krči v trebuhu umirijo. Ko se je stanje nekoliko po infuziji izboljšalo, so me poslali na ginekološki oddelek, saj sem pred kratkim rodila in so želeli opraviti pregled. Seveda, kot je v njihovi navadi, ugotovili niso ničesar in kot končno diagnozo napisali, da gre za zaprtje. Ja vse lepo in prav, če bi to bilo tako!!! Sestra mi je izmerila pritisk, ki je bil 35/71 in srčni utrip 116 in ne boste verjeli kljub temu, da sem ji povedala da se mi grozno vrti in me poliva mrzla polt, so si upali me v takem stanju poslati domov. Vse to se je dogajalo v porodnišnici Maribor!!!
Odziv UKC Maribor
Zapis, ki je bil objavljen na facebooku, smo poslali tudi v UKC Maribor in jih prosili za komentar. Odgovorili so nam: »Zapis in primer pacientke, ki ste nam ga posredovali, bomo vsekakor preučili. Ob tem pa vam sporočam, da po Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP) o zdravljenju pacientke ne moremo dajati izjav in podatkov, saj gre za varstvo osebnih podatkov.«
Drugi dan 5.2.2014 sem še celo noč prestajala hude bolečine. Popoldan okoli 17.00 ure me je mož ponovno odpeljal v bolnišnico in ker nisem imela napotnice, sem morala počakati na dežurnega zdravnika, ki pa je z delom začel šele ob 20.00. V velikih mukah in prošnji naj me čimprej sprejmejo so se me vendarle usmilili. Ko so me pregledali, odvzeli ne vem koliko krvi, so me poslali še na infekcijski oddelek, kjer me po njihovem pregledu prav tako niso sprejeli na oddelek, saj naj nebi šlo za infekcijsko stanje.(Zelo zanimivo, da nobeden ni vedel kaj mi je!?) No končno so se dežurni zdravniki odločili, da me sprejmejo v njihovo zgradbo na oddelek za abdomen. Prepeljali so me na oddelek, kjer me je kar na hodniku pregledalo nekaj zdravnikov, nakar mi nekdo od njih pove, da je moja krvna slika katastrofalna, saj mi mejna vrednost presega kar za 5x. Če poenostavim: pri zdravem človeku je vrednost CRP 5, jaz pa sem ga imela 491. Odpeljali so me v bolniško sobo in tam sem poskusila prespati noč, kljub bolečinam. 6.2.2014 sem se cel mučila v solzah od bolečin. Pomagale niso niti protibolečinska zdravila. Ob 14.00 so me urgentno odpeljali na intenzivni oddelek, saj mi je že primanjkovalo kisika in pulz mi je začel nenadoma padat. Čez slabi 2 uri se mi je stanje tako poslabšalo, da so me mogli odpeljat urgentno v operacijsko, kjer so me tudi operirali. Tako sem šele po operaciji izvedela, kaj mi je bilo. Prišlo je do sepse!!! Po porodu mi je v maternici ostal košček posteljice in vse skupaj se je zagnojilo. Sramota za Mariborsko porodnišnico, da se ne zavedajo kakšno nalogo morajo opravljat in da se na veliko tam notri smejijo. Po njihovi malomarnosti sem tako imela 4 litre gnoja v trebušni votlini. Komaj so me rešili!!! Dragi moji pretrpela sem veliko muk in bolečin predvsem pa okrevanje po operaciji je bilo zelo zelooo hudo.
Mariborski zdravniki so diagnozo postavili šele na operacijski mizi.
Večinoma vas ve, da imam 3 otroke in hvala bogu sem preživela. Sedaj sem tukaj in počasi okrevam, za kar sem vsak dan hvaležna, da mi je boljše. Še enkrat bi poudarila sramota za Mariborsko porodnišnico, da so lahko takšne stvari sploh dopustne v današnjem času. Vem pa da nisem osamljen primer in da je takšnih primerov še več, ki pač v javnosti ne spregovorijo. Jaz pa sem se odločila, da to javno povem.«
