Med prvotno prijavljenimi kandidatkami in kandidati izbirna komisija nikogar ni ocenila kot primernega za predsednico ali predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), zato se zdaj postopek ponavlja. Predsednik Pahor upa, da mu bo izbirna komisija posredovala predloge za predsednika KPK še pravočasno, da bo lahko hkrati imenoval vse tri nove člane vodstva KPK, torej predsednika in dva namestnika predsednika.
Zbrane kandidature za predsednika KPK bo urad predsednika republike predal izbirni komisiji, ki se bo na seji sestala v začetku prihodnjega tedna. Ta bo najpozneje v 30 dneh preverila izpolnjevanje pogojev in ocenila primernost kandidatov za predsednika KPK.
Čeprav do imenovanja novega vodstva KPK sedanje vodstvo pod vodstvom predsednika Gorana Klemenčiča v celoti in z vsemi pooblastili opravlja svoje delo, si Pahor želi, da bi bilo novo vodstvo KPK imenovano čim prej. Je pa predsednik republike v skladu z zakonom v celoti vezan na predloge izbirne komisije.
Pahor po koncu postopku javnost seznanil z imeni kandidatk in kandidatov
V uradu predsednika republike so ob tem zapisali, da bo Pahor po koncu postopku javnost seznanil z imeni kandidatk in kandidatov, ki so izpolnjevali predpisane pogoje. Zagotoviti namreč želi kar največjo transparentnost postopka pri zasedbi tako pomembne družbene vloge, kot jo predstavlja funkcija v vodstvu KPK. Prav tako Pahor meni, da s tem ne bo kršil zakona o varstvu osebnih podatkov, saj bo upošteval mnenje informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Ta je v odgovoru na Pahorjevo zaprosilo za mnenje zapisala, da bo v tem primeru moralo biti predmet presoje vprašanje, ali je pomembneje varovati osebne podatke kandidatk in kandidatov ali pravico javnosti, da izve za njihova imena in da ocenjuje legitimnost odločanja predsednika republike kot enega izmed nosilcev oblasti pri imenovanju funkcionarjev.
Pahor je poziv za nove člane vodstva protikorupcijske komisije objavil po tem, ko so Goran Klemenčič, Rok Praprotnik in Liljana Selinšek konec novembra lani odstopili s teh funkcij. Kot je ob odstopu dejal Klemenčič, so odstopili iz protesta, saj ne morejo več pristajati na to, da se vprašanje korupcije politizira in je predmet čistega populizma.
