Zakaj se tako veliko otrok in mladostnikov v stiski odloči pobegniti od doma? Odgovorov, zakaj se mladi posamezniki odločijo za ta korak, je več. Vsaka zgodba je nekaj posebnega. Neurejene domače razmere, strah pred odzivom staršev zaradi nepremišljenih dejanj, včasih tudi stiska, ki je lahko pogojena s psihičnimi težavami ali celo boleznijo. Poklicali smo družino Bolka, ki te dni preživlja najhujše dni, kar jih pomnijo.
Vse, ki bi pogrešanega opazili, policisti prosijo, da jih o tem obvestijo na najbližji policijski postaji, lahko pa tudi pokličejo na interventno številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200.
Petnajstletni Jani se po šoli ni vrnil domov, ampak je odšel neznano kam. Kot smo izvedeli, ga oče išče po vsej Sloveniji. S plakati, na katerih je mladeničeva fotografija, je polepil avtobusne in železniške postaje, odpravil se je na pot po vseh večjih slovenskih mestih. Ko smo govorili z mamo Štefko, je bil v Mariboru. Njen glas je bil tresoč in iz besed se je slišal obup: »Policija nima nobenih sledi. Ne vedo, kje naj ga iščejo.« Oče Bogdan se je v želji, da bi sina uspel priklicati domov, obrnil tudi na medije: »Jani, če zdaj gledaš, te prosim, da prideš domov. Vsi te nestrpno čakamo. Prosim, pridi domov. Tudi če je bilo kdaj kaj narobe, bomo vse rešili. Samo pridi živ domov,« je povedal v informativni oddaji ene izmed komercialnih televizij. Kot smo izvedeli, naj bi imel Jani bolj malo prijateljev, le enega »pravega«, a tudi ta ne ve, kje bi ga lahko iskali. Na socialnem omrežju Facebook, kjer mladi danes navezujejo stike in kujejo prijateljstva, ima mladenič več sto prijateljic in prijateljev. Iz njegovega profila lahko ugotovimo, da ima rad Harryja Potterja in elektronsko glasbo.
Največja težava, ki jo je delil z virtualnimi prijatelji, je bila težka odločitev o tem, ali si omisliti »irokezo« ali ne. Da večjih težav ni imel, nam pove tudi mama Štefka: »Saj ni bilo nobenih večjih težav. Mogoče je imel v zadnjem času v šoli malce slabše ocene, to pa je tudi vse.« A slabše ocene so del odraščanja skoraj vsakega adolescenta. Kot nam je zaupala psihologinja Maja Granda otroke do nepremišljenih dejanj po navadi pripravijo težke osebne stiske, lahko je to del njihovega upora, lahko je posledica nasilja v družini, stiska zaradi šolskih neuspehov in drugo, v stiski pa ne pričakujejo spodbudnih odzivov njim bližnjih oseb. Otroci se po podatkih policije najbolj pogosto zatečejo k prijateljem ali sorodnikom, domov pa se sami ali s pomočjo policije vrnejo v nekaj dneh. Ko se vrnejo, morajo straši, kot nam je zaupala Maja Granda, poskrbeti, da se njihova stiska ne poglablja, in k njim pristopiti umirjeno ter pokazati, da jih sprejemajo in da jim lahko zaupajo. Čeprav so številni v zadnjih dneh zaradi velikega števila pogrešanih pomislili, da je stanje na tem področju vedno slabše, statistika, ki smo jo dobili od policije, kaže drugačno stanje.
Letno v Sloveniji iščejo več kot sto otrok, v celotni EU kar milijon!
V letu 2012 je od doma pobegnilo 150 mladostnikov, lansko leto »le« okoli 100. Drugačno je stanje pri odraslih osebah. Policisti so v letu 2013 iskali kar 450 pogrešanih oseb. V celotni EU letno izgine kar milijon otrok.
