Čeprav se je gradnja nove Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami na Ptuju, kot smo poročali, že začela, župani občin Spodnjega Podravja še vedno niso našli soglasja o sofinanciranju projekta. Država in ptujska občina sta zagotovili 350.000 evrov za začetna dela, v nekaterih občinah pa projektu očitajo netransparentnost.
Županom so na kolegiju predstavili dozdajšnji potek del in finančno konstrukcijo 4,6 milijona evrov vrednega projekta, ki naj bi bil po zdajšnjem načrtu dokončan do poletja leta 2016, a je nekatere med njimi začudil prav podatek o vrednosti investicije. Ta naj bi bila pred leti, ko so se o tem na občinskih svetih že odločali in nekateri celo izdali soglasje, bistveno nižja, celo pod dva milijona evrov.
Vrednost pogodbenih gradbenih del zdaj znaša 4,1 milijona evrov, gradnja pa naj bi bila prilagojena dinamiki financiranja s strani ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Od skupno 4,6 milijona evrov bo država zagotovila 1,6 milijona, preostalih skoraj tri milijone evrov pa bodo v sorazmernih deležih glede na število prebivalcev dodale občine ustanoviteljice. Največji delež v višini milijona evrov bo prispevala Mestna občina Ptuj.
Nekaj županov je opozorilo na netransparentno voden postopek projekta, pri katerem niso sodelovali in o njem niso bili sproti informirani. Župan Žetal Anton Butolen zagotavlja, da nihče ne nasprotuje gradnji šole, a morajo svojim občinskim svetnikom podati predloge zakonitih sklepov. Da gradnjo podpirata, sta zatrjevala tudi župana Cirkulan in Markovcev Janez Jurgec in Milan Gabrovec, ki sta ju zmotila predvsem veliko višja vrednost projekta in po njunem mnenju draga gradnja.
Župani ptujskega območja so se še dlje zadržali pri točki o uskladitvi cen vodooskrbe, ki jim jo narekuje uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Sporazum je podpisalo 14 občin, pet pa jih tega še vedno ni storilo, zato sta jih ptujski župan Štefan Čelan in direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec opozorila, da imajo v skladu z uredbo čas za dogovor le do marca.
Ena od osrednjih težav, da bi bil sporazum sprejet, je glede na razpravo očitno tudi omrežnina, ki jo morajo zdaj občani nekaterih občin plačevati za skupne vodnogospodarske objekte, a so bili ti pred časom iz bilance komunalnih podjetij premeščeni v bilance občin, v katerih stojijo. Takšna je predvsem občina Hajdina, kjer zdaj plačujejo višje komunalne prispevke, čeprav prav oni prispevajo največji del infrastrukture.
Tamkajšnji župan Stanko Glažar je napovedal, da bi lahko občine, ki ne želijo podpisati pravičnega sporazuma, ostale brez vode. To je še dodatno razburilo nekatere predstavnike lokalnih skupnosti, saj so se na koncu vendarle vsi strinjali, da je voda osnovna človekova pravica, zato bo nekakšen dogovor vendarle treba najti.
