Pred vrati skladišča humanitarne pomoči Rdečega križa se je tudi tokrat zbralo ogromno ljudi, od katerih ima vsak svojo tragično zgodbo. Po podatkih območnega združenja so letos razdelili že več kot 410 tisoč kilogramov oziroma litrov pomoči, kar 4,5 odstotka več kot lani, saj imajo vsaj 30 odstotkov več prosilcev.
Vrsta ljudi pred skladiščem humanitarne pomoči Območnega združenja Rdečega križa Maribor v Ljubljanski ulici je ob sredah, ko je delilni dan, vse daljša. Večina jih pride peš, nekateri pa s kolesi in avtomobili; te parkirajo zunaj ograde, da jih morebiti ne bi kdo prepoznal, in molčeče, s kančkom upanja pridejo po paket hrane.
Ko jih ogovorimo, da smo s časopisa Svet24 in bi želeli slišati njihovo zgodbo, pri večini naletimo na molk in zadržanost. Fotografskemu objektivu pa raje pokažejo hrbet.
„Po 22 letih sem izgubila službo in nikoli si nisem mislila, da bom zadnjih pet let iskala hrano. Dobivam skromno socialno podporo, s katero komaj plačam položnice. Kako in kje naj si kupim hrano, če pa nimam denarja?“ se s solzami v očeh in rahlo rdečico na obrazu sprašuje 58-letna Dragica s Slivniškega Pohorja, ki stoji v dolgi vrsti, ter potiho doda, da ji zdravstveno stanje onemogoča iskanje nove zaposlitve.
Le korak stran v tej vrsti Dragici ''dela družbo'' 38-letna Samira. S kančkom sramu na obrazu pove, da je bil zaposlen le njen mož, ki pa je žal pred kratkim umrl. „Imam dva otroka in čakam na odobritev vloge, da bi lahko po možu prejemala pokojnino. Dotlej bom zagotovo vsako sredo tukaj, saj drugače ne moremo preživeti,“ dodaja. Zgodbe tamkajšnjih čakajočih so si različne, na svoj način pa tudi podobne.
Največ se jih je tam znašlo zaradi nenadne izgube službe, saj jim kljub priložnostnemu delu, s katerim lahko plačajo le položnice, zmanjka denarja za hrano. „S 'fušem' zaslužim 450 evrov na mesec in od tega večino porabim za stanovanjsko najemnino. Prodal sem že avto, zdaj pa mi zmanjkuje denarja še za hrano. Tukaj, med sebi enakimi, vsaj enkrat na teden pozabim na vse težave,“ je dejal 51-letni Slavko, ki je bil zaposlen v propadlem gradbenem podjetju.
V skladišču humanitarne pomoči pakete hrane vsako sredo izdaja Aleksander Mužerlin, ki pravi, da prihaja vse več ljudi. „Ni več pravilo, da k nam prihajajo samo starejši. Videvamo tudi mlade. In če bo šlo tako naprej, bodo ljudje počasi stali že na cesti. Sicer pa tačas v glavnem delimo pakete intervencijskih zalog EU, v katerih so mleko, riž, zdrob, moka in testenine,“ je pojasnil Mužerlin in poudaril, da je najhuje, ko po hrano pridejo upokojenci, ki so vse življenje garali, zdaj pa si z zasluženo pokojnino ne morejo kupiti niti za jesti.
Alojz Kovačič, sekretar združenja, je povedal, da bodo letos razdelili več kot 410 tisoč kilogramov oziroma litrov pomoči, kar 4,5 odstotka več kot lani, saj imajo vsaj 30 odstotkov več prosilcev. „Pomoč delimo po sprejetih merilih, žal pa posamezniki zaradi razmer in stroškov bivanja nimajo denarja za vsaj en topel obrok na dan in prihajajo po prehrano že po nekaj tednih. Prejšnjo sredo smo razdelili 711 paketov hrane EU, 828 kilogramov oblačil za 118 prejemnikov, štirje pa so dobili manjšo enkratno finančno pomoč,“ pojasnjuje Kovačič.
